ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 103,. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355, 355/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog - opis del in nalog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je prav vsa v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi navedena dela prevzel zunanji izvajalec
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - neopravičen izostanek z dela - dolžnost obveščanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - izguba zaupanja
Ni naloga delodajalca, da pri odsotnem delavcu poizveduje o razlogih za odsotnost, sploh ne takrat, ko od delavčeve osebne zdravnice že pridobi podatek, da delavcu ni odobren bolniški stalež.
OZ člen 5, 5/1, 8, 8/1, 83, 587, 587/1, 589, 589/1. ZIUPOPDVE člen 117, 117/1.
najemno razmerje - najemna pogodba za poslovni prostor - normalna raba nepremičnine - COVID-19 - razlaga pogodbenih določil - nejasno pogodbeno določilo - jezikovna razlaga - opravljanje dejavnosti - namenska razlaga - sistematična razlaga - načela obligacijskega prava - načelo enake vrednosti dajatev - skupni namen pogodbenikov - načelo vestnosti in poštenja - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku
Pri ugotavljanju pravega (pravnega) pomena objektivno nejasnega besedila se ni mogoče zadovoljiti s slovnično analizo besedila, saj celostno obravnavanje vključuje pomenski pristop k besedilu. Besedno razlago je treba preizkusiti z drugimi metodami razlage.
Tipični interes pogodbenih strank, ki sklepajo najemno pogodbo, je izročitev stvari v rabo in njena nemotena raba. Nemotena raba se torej nanaša na sam predmet najema.
ZDR-1 člen 137, 167. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 60, 60/1.
spremstvo pacienta - odsotnost z dela - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Zavarovanec je do spremstva upravičen, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 60. člena Pravil OZZ, torej da je zavarovanec napoten k izvajalcu zdravstvenih storitev izven kraja prebivališča in da zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben sam potovati.
V primeru priznanega spremstva po prvem odstavku 60. člena Pravil OZZ za delodajalca ne nastanejo nobene finančne posledice.
DZ člen 241, 241-4, 241-6, 242, 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 70, 70-1, 70-5, 70-6.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - imenovanje skrbnika - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vrsta začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - predlog za izdajo začasne odredbe - določno in konkretno oblikovan predlog - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkazanost nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - ogroženost zdravja - ogroženost premoženja - psihiatrično izvedensko mnenje - obseg pomoči - poseg v pravico do izjave - vsebina obrazložitve sodne odločbe - neobrazloženost odločitve - načelo hitrosti - preiskovalno načelo - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dopolnitev dokaznega postopka - priznanje udeležbe v postopku - bližnji sorodnik - navzkrižje interesov - premoženjska korist - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - rok za izpodbijanje pogodbe - pravočasna zahteva za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - odklonilni razlog - izločitveni razlog - dodelitev zadeve drugemu sodniku - pravočasna pritožba - dovoljena pritožba
Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.
V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.
Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 83, 83/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izterjava zapadlih davčnih obveznosti - zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovalna začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - nedenarna terjatev - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - objektivna nevarnost - neugodne posledice izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank
Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.
Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.
ZPP člen 18, 18/2, 125a, 125a/4, 286a. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/3, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 13, 13/2, 29, 31, 31/1, 31/3, 31/4, 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 84,. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 139, 229, 229/2, 229/5, 229/5-3, 232, 232/1, 234, 234/1, 236, 239. URS člen 2.
nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - predhodni postopek - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - plačilo razlike v odpravnini - dodatek za delovno uspešnost - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - osebni zdravnik - upravni postopek - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Tožena stranka je imela ne glede na datum vročitve prepisa skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa zoper pravilnost prepisa poda ugovor, ki pa ga ni vložila, zato je s temi pritožbenimi navedbami prekludirana (286.a člen ZPP).
Plačilo nadomestila za čas do 30 delovnih dni oziroma njegova višina je neposredno vezana na v upravnem postopku (ali socialnem sporu) ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo. S tem, ko je sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovitve drugačnega vzroka za začasno nezmožnost za delo, tožniku prisodilo vtoževano razliko nadomestila, je dejansko prevzelo odločanje, ki je v pristojnosti osebnega zdravnika in ZZZS. Sodno varstvo, ki pomeni obid pristojnosti osebnega zdravnika in pristojnosti ostalih deležnikov zavoda, ni dopustno (drugi odstavek 18. člena ZPP). Dopuščanje dveh različnih sodnih sporov v zvezi s priznavanjem iste pravice bi povzročilo tudi pravno negotovost, kar bi bilo v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost
Vsak dokaz, na katerem temelji neposredna obtožnica, ki izkazuje obstoj utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje na straneh 3-11 obrazložitve povzelo, ga analiziralo ter ocenilo njegovo vrednost in pomembnost za zahtevani dokazni standard.
Kljub temu, da premoženjska škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, ni bila velika, pa to še ne pomeni, da ni podana sorazmernost med zavarovanimi dobrinami in posegom v osebno svobodo obdolženca. Majhna vrednost predmetov, ki so bili odtujeni, namreč po oceni pritožbenega sodišča še vedno odtehta sicer najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je specialni povratnik, na katerega očitno nobena izrečena sankcija ne vpliva na način, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj.
garancija - skrita napaka - refleksna škoda - subrogacija - škoda zaradi zaupanja
Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari.
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 154, 154/2, 313, 313/1, 313/2, 358, 358-5.
plačilo odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodba v prometni nezgodi - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerljiva zadeva iz sodne prakse - sprememba sodbe - stroški pravdnega postopka - uspeh po višini - pobotanje pravdnih stroškov
Tožniku je nepremoženjska škoda nastala v prometni nesreči, ko je utrpel večinoma srednje hude poškodbe po Fischerjevem sistemu. Ta škoda je primerljivo podobna škodam v zadevah II Ips 912/2006, II Ips 765/2005, II Ips 524/2000, II Ips 23/2003 in II Ips 343/2003.
Ker v tej zadevi ni bilo sporno, da toženka odgovarja za celotno škodo po temelju, se pri odločitvi o stroških postopka upošteva le uspeh po višini.
Upnik trdi, da potencialni kupci zaradi nepreverjenih navedb solastnice niso pristopili k sodelovanju na javni dražbi, vendar pa ne izkaže, da bi za nakup dejansko obstajali drugi zainteresirani kupci, ki bi jih dopis solastnice odvrnil od nakupa. Dvoma v spoštovanje načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov zato ni uspel vzpostaviti.
Tožnici kot vodilni delavki pravica do dodatka za stalnost ni bila nezakonito odvzeta, temveč je bila le realizirana na tak dopusten način, da je bil dodatek vključen v fiksno dogovorjeni mesečni bruto znesek plače.
manj verjetna pravica - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo
Ker je predlagatelj po podatkih zemljiške knjige vknjižen kot lastnik hiše v BiH, kar pritožbeno ni sporno, je manj verjetna pravica nasprotne udeleženke.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
dodatek za pomoč in postrežbo - novota - nov postopek
Novote, ki so nastale po izdaji izpodbijane dokončne odločbe mora tožnik najprej uveljavljati pri tožencu. To pomeni, da lahko pri tožencu vloži novo zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
ZDR-1 člen 33, 34, 84, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 22. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - delovni čas - izguba zaupanja - lažni podatki - informacijski sistem
V delo tožnice, ki je v informacijski sistem vnašala lažne podatke, je toženka izgubila zaupanje do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja z njo ni bilo več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
DZ člen 158, 158/1, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 96, 96/4.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sporazuma o stikih - sprememba izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - razgovor z otrokom - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - dokaz z vpogledom v listino - telefonski stiki z otrokom - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP
Ko je bila skladno z dogovorom udeležencev glede stikov nasprotnega udeleženca z otroki izdana začasna odredba, so vsi živeli v istem stanovanju in so otroci tudi takrat, ko so čas preživljali z nasprotnim udeležencem, spali doma. Po preselitvi pa ima nasprotni udeleženec za izvajanje stikov na voljo le eno sobo z eno posteljo. To, in ne kakšno ravnanje predlagateljice, je razlog, da vsi trije otroci odklanjajo nočitve pri nasprotnem udeležencu. Splošno znano dejstvo je, da ena 160 cm široka postelja ni primerna za spanje očeta, dveh trinajstletnih sinov in devetletne hčerke. Siljenje otrok, naj v opisanih razmerah spijo z očetom, bi otroke lahko ogrozilo. Kvalitetno spanje je pomemben dejavnik pri razvoju in bi siljenje otrok, da spijo pri očetu namesto v urejenih razmerah doma, bilo nedopustno. Taka prisila bi lahko škodljivo vplivala na njihov zdrav razvoj.
Vpogled v izjavo A. A., ki jo je podala strokovni delavki CSD, staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se ta izjava ne upošteva. ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da v primeru, ko staršem vpogled v zapis razgovora z otrokom ni dovoljen, sodišče v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če svojo odločitev opre na tako izjavo otroka.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neizpolnitev - nevednost stranke - neupoštevni ugovorni razlogi
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.
ZPP člen 110, 110/2, 111, 111/2, 111/4, 270, 270/1, 270/1-9.
sodni rok - začetek teka roka - prošnja za podaljšanje roka - roki določeni po dnevih
ZPP izrecno loči med določitvijo in podaljšanjem sodnih rokov (prim. 9. točko prvega odstavka 270. člena ZPP). Ob ugoditvi predlogu za podaljšanje roka (tudi če je predlogu ugodeno po poteku prvotno določenega roka) se čas, za katerega je bil rok podaljšan, priključi na stari rok.
ZDSS-1 člen 74. ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom
Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga. Šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS). Odvetnik lahko to določilo uporabi le v razmerju do svoje stranke, to je delodajalca, ni pa dopustno teh stroškov prevaliti na drugega.