tožba za ugotovitev stvarne služnosti - prepovedni in odstranitveni zahtevek - nastavitev ovire - izdaja regulacijske začasne odredbe - razveljavitev začasne odločbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - onemogočanje uporabe služnostne poti - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - verbalni napad - načelo restrikcije - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Bistveno vprašanje je, ali je kljub postavitvi ovir na in ob poti možna uporaba poti s strani tožnikov, torej izvrševanje služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnine, oziroma, ali postavitev ovir predstavlja motenje služnosti do te mere, da sta tožnika upravičena do sodnega varstva na podlagi 212. člena SPZ že v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - upravičeni predlagatelj - predhodni preizkus predloga - obstoj pravnega interesa - vročitev predloga drugim udeležencem
Postopek je v fazi predhodnega preizkusa predloga. Ta udeležencem postopka še sploh ni bil vročen. Opravljena niso bila še nobena procesna opravila in drugi udeleženci v postopku še ne sodelujejo; morebiti - kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje - niti še niso navedeni vsi formalni udeleženci. V takšnih okoliščinah uporaba določbe 8. člena ZVEtL-1 ni primerna.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - povračilo škode - Banka Slovenije - izključna krajevna pristojnost
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
skupno starševstvo - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ureditev stikov med starši in otrokom - določitev višine preživnine - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - (ne)učinek res iudicata - ponovno odločanje o že odločeni stvari - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - kumulativno izpolnjevanje pogojev - restriktivna razlaga - graja dokazne ocene - verodostojnost izjave stranke - nasprotujoče si trditve stranke - konkretizacija navedb - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila CSD - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - znižanje preživnine - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - potrebe preživninskega upravičenca - preživninska zmožnost - sprememba zakonodaje - sprememba sodne prakse - odklonilno ločeno mnenje - odločilni razlogi sodne odločbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Sodišče lahko v skladu s četrtim odstavkom 138. člena DZ izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer mora biti ta sprememba bistvena, saj bi se sicer izničil učinek pravnomočno razsojene stvari. Oba pogoja - spremenjene razmere in korist otroka - morata biti podana kumulativno.
Zgolj dejstvo odraščanja ni tista bistvena spremenjena okoliščina, ki utemeljuje spremembo pravnomočne odločitve o varstvu in vzgoji, saj skupno starševstvo ni naravna posledica odraščanja otroka. Za spremembo pravnomočne odločitve o varstvu in vzgoji morajo biti podane bistvene spremembe okoliščin, v katerih je otrok odraščal.
Če imata in dokler imata udeleženca težave že z uskladitvijo posameznega stika, je zelo verjetno, da skupno starševstvo ne bo funkcioniralo in ne bo v korist otroka.
odreditev pripora - begosumnost - beg obdolženca - pripor - neodziv vabilu za narok
Glede na vse navedeno je očitno: da je (-) obtoženec seznanjen, da je zoper njega v teku ta kazenski postopek zaradi obravnavanih kaznivih dejanj, saj mu je obtožnica bila vročena, vendar je vse doslej povsem neodziven ter tudi nima nikjer prijavljenega prebivališča (stalnega niti začasnega); (-) da si sodišče vseskozi (že med preiskavo in tudi po vloženi obtožnici) prizadeva obtožencu vročiti sodna pisanja in ga najti, pa so bila vsa ta prizadevanja doslej neuspešna, da bi prišel na sodišče; (-) da obtoženec že dalj časa ne prebiva v Republiki Sloveniji; (-) da je tudi v ZDA v tranzitu in ni nikjer prijavljen in (-) da tudi s policijskimi ukrepi v njihovih sistemih ni bilo ugotovljeno njegovo bivališče oz. nahajanje. Ob vsem navedenem je nedvomno izkazano, da je obtoženec na begu in se skriva pred organi pregona ter tako namenoma onemogoča uspešno izvedbo tega kazenskega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSM00083902
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. ZSKZDČEU-1 člen 23, 23/4. URS člen 18. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
sklep o dovolitvi predaje osebe drugi državi - ekstradicijski postopek - predaja zahtevane osebe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - bivalne razmere v zaporu - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dosmrtni zapor
Pritožba ima prav, ko navaja, da postopek ekstradicije ni formalni postopek, v katerem bi za presojo, ali bodo v primeru predaje zahtevane osebe spoštovana zagotovila iz 3. člena EKČP, zadostovala pridobitev formalnih zagotovil države odrediteljice, temveč mora pravosodni organ, ki odloča o izpolnjenosti pogojev za predajo zahtevane osebe, o tem presojati na podlagi ustreznih dokazil, iz katerih je razvidno, ali so v državi odrediteljici podane minimalne zahteve, ki izhajajo iz 3. člena EKČP.
Sodišče prve stopnje bo pri pravosodnih organih ZK pridobilo podatke o tem, v katerem zavodu v ZK bo zahtevana oseba nastanjena in zahtevalo ustrezna pojasnila o razmerah za bivanje, ki tam vladajo. Po pridobitvi teh podatkov bo presodilo, ali bodo zahtevani osebi v primeru predaje zagotovljene pravice iz 3. člena EKČP, pri tem pa bo treba oceniti in se v razlogih odločbe opredeliti tudi do podatkov, ki izhajajo iz virov, ki jih je predložila obramba ter njenih navedb o nesorazmernosti predpisane kazni in položaja zahtevane osebe zaradi njenega porekla.
ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/7. ZKP člen 201 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora - begosumnost - postopek za predajo - evropski nalog za prijetje in predajo
Pritožbenega sodišča ne prepriča navedba, da obdolženec ves ta čas sploh ni vedel, da zoper njega teče pritožbeni postopek in da je bil izdan ENPP. Obdolženec se je namreč v mesecu maju 2021, po storitvi očitanega kaznivega dejanja, nahajal v preiskovalnem priporu, po izpustitvi pa je bil nedosegljiv organom. Očitno je torej bil seznanjen s tem, da je bil zoper njega uveden postopek, utemeljeno pa je sklepati, da se mu je želel izogniti in je zato pobegnil.
Pravilo iz 171. člena OZ določa predpostavke za (delno) razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je tudi ravnanje odškodovanca (so)prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma k temu, da je bila škoda še večja. Gre za splošno pravilo za določitev (zmanjšanega) deleža odškodninske odgovornosti odgovorne osebe, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je ravnanje oškodovanca povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ustrezno skrbnim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode. Deljena odgovornost skladno s citirano določbo OZ upravičuje oškodovanca le do sorazmerno zmanjšane odškodnine. To pomeni, da kadar je delavec prispeval k nastanku škodnega dogodka, je tožbeni zahtevek omejen samo na tisti del, za katerega je odgovoren delodajalec.
Tožena stranka je tolerirala občasno rezanje cevi s plamenskim gorilnikom in neuporabo zaščitne opreme, čeprav je vedela, da je to lahko za delavce nevarno, saj so bila navodila varstva pri delu, da se cevi, v katerih obstaja možnost, da je v njih olje, režejo z navadno električno rezalko. S tem pa je opustila dolžni nadzor nad delavci. Ker je toženka s svojo pasivnostjo dovolila, da je delavec izvajal dela v nasprotju z varnim načinom rezanja hidravličnih cevi in pri tem ni uporabljal zaščitne opreme, je ustvarila nevaren položaj, ki ga predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu želijo preprečiti, posledica tega pa je bila poškodba zavarovanca tožeče stranke. Zaključiti je mogoče, da je toženka ravnala v nasprotju z 19. člena ZVZD-1 in je bilo njeno ravnanje protipravno. Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu tako, da zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (prvi in tretji odstavek 5. člena ter 7. točka 19. člena ZVZD-1), tej zahtevi pa tožena stranka ni zadostila.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo ravnanje zavarovanca tožene stranke malomarno in da je tudi sam ravnal v nasprotju z navodili delodajalca in predpisi varstva pri delu, vendar pa je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je takšno ravnanje delavca pretrgalo vzročno zvezo med predhodno protipravnim ravnanjem tožene stranke, ki je opustila dolžni nadzor nad delavcem za pravilno izvajanja postopka rezanja hidravlične cevi in uporabe zaščitne opreme.
krivdni stroški - delo v splošno korist - očitno neutemeljen predlog - oprostitev plačila stroškov - dopolnitev pritožbe - rok za pritožbo
Obdolženi z navajanjem, da se sodišče prve stopnje niti z besedo ni opredelilo do njegovega podredno podanega predloga za spremembo plačila krivdnih stroškov v 16 ur dela v splošno korist, smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar neutemeljeno. Pritrditi je pritožbi, da je obdolženi podal takšen predlog, vendar v zvezi z zatrjevano kršitvijo prezre, da Kazenski zakonik (KZ-1) in ZKP takšne možnosti plačila stroškov kazenskega postopka z opravljanjem dela v splošno korist ne urejata, kar pomeni, da mu sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo slediti in njegovemu predlogu ugoditi. Že zaradi te okoliščine, s tem ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravno povsem neutemeljenega predloga obdolženca, ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Obdolženi v pritožbi nadalje predlaga, da ga pritožbeno sodišče zaradi njegove slabe finančne situacije oprosti plačila navedenih stroškov. Tudi v tem delu je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi šestega odstavka 95. člena ZKP pravilno poudarilo, da citirana zakonska določba izključuje uporabo določb ZKP o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov kazenskega postopka, kadar gre za krivdno povzročene stroške. Posledično je prošnjo obdolženca pravilno zavrglo kot nedovoljeno, kakor izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.
Nenazadnje pritožbeno sodišče pripominja, da so očitki obdolženca, naperjeni zoper sodišče prve stopnje in sodnico, ki je obravnavala njegov predlog, izraženi na žaljiv in neprimeren način. Sodišče prve stopnje je o obravnavanem predlogu za oprostitev plačila krivdnih stroškov postopka odločilo pravilno in korektno, zato je takšno nestrinjanje z vsebino odločitve sodišča prve stopnje z žaljivimi izrazi, na način, kot to izhaja iz pritožbe, povsem nesprejemljivo.
ZIZ člen 15, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1, 354, 354/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava nedenarne terjatve - pripombe na izvedensko mnenje - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - predlog za postavitev novega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - ponovitev dokaza
Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti, strokovnosti, jasnosti in obrazloženosti izvedenskega mnenja ter zaključek, da je izvedenec odgovoril na vprašanja sodišča in razčistil vsa druga odprta vprašanja, nimata podlage niti v ugotovitvah izpodbijanega sklepa o vsebini izvedenskega mnenja, niti v samem mnenju. Zaključek sodišča prve stopnje o pravilnosti izvedenskega mnenja torej ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker izvedensko mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o dolžnikovi izpolnitvi obveznosti po Sodni poravnavi, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
URS člen 23. ZBan-1 člen 350. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-6, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPSVIKOB-1 člen 11, 12, 20, 48. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank
Glede na očitke, s katerimi tožnica utemeljuje toženkino odškodninsko odgovornost, vprašanja zakonitosti Odločbe BS, ki bo predmet odločanja v postopkih po ZPSVIKOB-1, v tem postopku ni treba presojati.
Vprašanje, ali bi tožnica z ukrepanjem proti predhodnim odredbam Banke Slovenije lahko preprečila izdajo Odločbe in nastalo škodo, lahko sodišče prve stopnje reši samo. Dejanske okoliščine, ki jih bo v zvezi s tem moralo ugotoviti, nimajo narave predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka v smislu 1. odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00085552
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZKP člen 148, 148/5. ZP-1 člen 50, 50/1, 51, 51/1, 51/2, 51/3, 114.
preverjanje psihofizičnega stanja udeleženca v prometu - strokovni pregled - odreditev strokovnega pregleda - pravica do obrambe - odklonitev strokovnega pregleda - navzočnost odvetnika - pravica do zagovora - zakonska analogija - pravna praznina - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - začetek postopka o prekršku
Odreditev strokovnega pregleda je urejena v določbah 107. člena ZPrCP, v katerih je predpisan način preverjanja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa in ne pomeni preiskovalnega dejanja v postopku o prekršku, temveč daje policiji pooblastilo, da sme pri vsakem udeležencu cestnega prometa preveriti njegovo psihofizično stanje na način, ki je za ugotavljanje vpliva prepovedanih drog predpisan v določbah sedmega, osmega in desetega odstavka 107. člena ZPrCP.
Zoper udeleženca cestnega prometa, kateremu je policist odredil preizkus za prepoznavo drog, še ni uveden postopek o prekršku in nima položaja osumljenca, temveč je v primeru odklonitve strokovnega pregleda, kakršen je primer v tej zadevi, prekršek lahko storjen in ugotovljen šele s trenutkom odklonitve strokovnega pregleda in ne prej, zaradi česar policist pred odreditvijo strokovnega pregleda in med njegovim potekom obdolženca ni bil dolžan poučiti o privilegiju zoper samoobdolžitev in mu na njegovo zahtevo ni bil dolžan odložiti oprave strokovnega pregleda do prihoda zagovornika.
Pritrditi je pritožnici tudi v delu, kjer smiselno poudarja, da je ravnanje oškodovanca kot tožilca, storjeno pod vplivom zmote, zadostno opredeljeno. Iz opisa je razvidno, da je obdolženec oškodovanca kot tožilca (v posledici zgoraj opisanih ravnanj) oškodoval za kupnino v višini 23.000,00 EUR. Sicer res ni izrecno navedeno, da je oškodovanec kot tožilec obdolžencu izročil ta znesek, vendar to niti ni nujno, saj je iz opisa, ki ga je treba brati in razumeti kot celoto, jasno razbrati, da je oškodovanec kot tožilec nastopal v vlogi kupca, katerega bistvena obveznost v skladu s prodajno pogodbo je ravno plačilo kupnine prodajalcu (obdolžencu).
Tudi v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati določbe 200. člena ZP-1, katerih jezikovno razlago je potrebno dopolniti še z namensko in logično razlago, ki ne dopuščata omejitve zgolj na rok za plačilo globe, stroškov postopka ali odškodnine, temveč namenska razlaga omogoča zagovarjati stališče, da mora tudi v postopku izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, zoper katerega je vložena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa, biti storilcu zagotovljen namen seznanitve z odločbo pritožbenega sodišča in šteti, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začel teči od dneva, ko je storilcu odločba pritožbenega sodišča naznanjena, kar praviloma nastane z vročitvijo odločbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o stikih - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - razširitev stikov - spremenjene okoliščine - stiki med počitnicami - ogroženost otroka - največja korist otroka
Na otrokovo obiskovanje šole starša pri določanju stikov 6 let nazaj zelo verjetno nista konkretno pomislila, tako tudi ne na njegovo preživljanje šolskih počitnic. Zato je izdana začasna odredba, ki je regulirala otrokove prve šolske počitnice tako, da jih upošteva in da jih otrok preživi z obema roditeljema, in ki je poleg tega sicer v manjši meri uravnotežila še ostale sporazumno dogovorjene stike, sprejemljiva, je v otrokovo korist in je ne bi bilo smiselno razveljaviti.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost
Vsak dokaz, na katerem temelji neposredna obtožnica, ki izkazuje obstoj utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje na straneh 3-11 obrazložitve povzelo, ga analiziralo ter ocenilo njegovo vrednost in pomembnost za zahtevani dokazni standard.
Kljub temu, da premoženjska škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, ni bila velika, pa to še ne pomeni, da ni podana sorazmernost med zavarovanimi dobrinami in posegom v osebno svobodo obdolženca. Majhna vrednost predmetov, ki so bili odtujeni, namreč po oceni pritožbenega sodišča še vedno odtehta sicer najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je specialni povratnik, na katerega očitno nobena izrečena sankcija ne vpliva na način, da bi prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj.
Tožnici kot vodilni delavki pravica do dodatka za stalnost ni bila nezakonito odvzeta, temveč je bila le realizirana na tak dopusten način, da je bil dodatek vključen v fiksno dogovorjeni mesečni bruto znesek plače.
Upnik trdi, da potencialni kupci zaradi nepreverjenih navedb solastnice niso pristopili k sodelovanju na javni dražbi, vendar pa ne izkaže, da bi za nakup dejansko obstajali drugi zainteresirani kupci, ki bi jih dopis solastnice odvrnil od nakupa. Dvoma v spoštovanje načela zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov zato ni uspel vzpostaviti.
garancija - skrita napaka - refleksna škoda - subrogacija - škoda zaradi zaupanja
Odgovornost prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je prodajalec, ki je prevzel zavezo, da bo stvar v določenem (garancijskem) roku brezhibno delovala, dolžan odpraviti okvaro oziroma zamenjati stvar, če stvar ne deluje brezhibno (če se v garancijskem roku pokažejo okvare stvari), kupec pa je upravičen zahtevati odpravo okvare oziroma zamenjave stvari.