ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 132, 301, 301/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršilni postopek - sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - ločitvena pravica - priznanje terjatve v stečaju
Pritožba pravilno opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP (ki ga je sodišče prve stopnje sicer pravilno uporabilo kot pravno podlago v sklepu o prekinitvi postopka z dne 3. 6. 2024) razlog za prekinitev postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Tako je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preuranjen.
Sodišče prve stopnje navedenega ni upoštevalo, saj na objavo sklepa o preizkusu terjatev niti ni počakalo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 18, 118, 118-1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZSPJS člen 28, 28/2, 28/2-1.
delo z elementi delovnega razmerja - pravočasnost tožbe - pogodba o naročilu avtorskega dela - dodatek za dvojezičnost - predlog za sodno razvezo
Pri opravljanju dela tožnika pri toženki so podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1. Tožnik je dalj časa osebno opravljal delo za potrebe delovnega procesa toženke, in sicer je sodeloval pri ustvarjanju oddaje A., udeleževal se je dnevnih sestankov ter izvajal dežurstva ob vikendih in praznikih. Opravljal je delo po navodilih in pod nadzorom toženke.
Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 10, 10/1. URS člen 2, 22, 74. OZ člen 619. ZPP člen 206, 206/6. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 167. ZDR-1 člen 4, 62, 62/6, 200, 200/1, 200/2.
poslovni model - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - dejanski delodajalec - prikrajšanje pri plači - primerljivi delavci - sodba SEU - zloraba - delo z elementi delovnega razmerja - pravočasnost tožbe
Tožnik je bil dejansko delavec toženke, ki je bila njegov dejanski delodajalec, saj je bilo pogodbeno razmerje tožnika s formalnimi delodajalci preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno.
Toženka je imela podatke o delu svojih zaposlenih in o njihovih plačah, zato bi lahko dokazala, da je bil tožnik manj uspešen od povprečja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00083908
ZASP člen 112.
računalniški program - avtorska pogodba - izvorna koda - materialne avtorske pravice - zakonska domneva
Sodišče prve stopnje je napačno razlagalo domnevo prenosa materialnih avtorskih pravic v skladu s 112. členom ZASP, ko je štelo, da sta stranki domnevo izključili s tem, da pogodba prenosa izvorne kode ne ureja. Takšna razlaga je v nasprotju s samim bistvom domneve. Vendar na končno odločitev to ne vpliva, ker je tožnik sam ponudil predajo izvorne kode toženki, ki pa iz nepojasnjenih razlogov ni želela sodelovati pri tem in ne podpisati pogodbe o predaji izvorne kode. Zato v tej pravdi toženka ne more odklanjati tožniku plačila za razvoj aplikacije zaradi neizročitve izvorne kode, saj je s svojimi ravnanji takšno izročitev preprečila.
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c, 135c/1, 135c/1-1, 135c/7. ZDSS-1 člen 63.
zdravljenje v tujini - napotnica
Povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja v drugi državi EU, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je po 44.c členu ZZVZZ pogojeno z opravo storitev na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega ali napotnega zdravnika v Sloveniji.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki iz takšne zakonske ureditve izhajata, sta načelo individualizacije višine odškodnine, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti njene višine, ki narekujejo upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.
Sodišče mora enake položaje obravnavati enako, različne pa različno, tako se doseže, da je znesek vpet v širše družbene okvirje in skladen z obstoječo sodno prakso.
Pred nastopom insolventnosti dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pritožnik ni niti trdil niti dokazoval, da bi se premoženje družbe zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagal začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
Pravilno je sodišče prve stopnje izhajalo iz dejstva, da sta bila oba, torej tožnik in A. A., strokovnjaka s svojega področja, zato se je od njiju pričakovala večja skrbnost.
Tožnik bi si lahko koruzo pogledal že pred žetvijo oziroma v kolikor je ob sami žetvi videl, da je slednja v tako slabem stanju, bi kot skrben gospodar moral izkazati veliko skrbnejše ravnanje, kot ga je, in o slednjem že pred žetvijo obvestiti A. A.
Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno.
ZPP člen 394, 394-1, 394-2, 394-4, 394-6, 394-7, 394-9, 394-10, 394-11, 396, 396/3, 406, 406/3. URS člen 14, 23, 35.
obnova postopka - obnovitveni razlogi
Predlog za obnovo postopka je toženka vložila iz razlogov po 1., 5., 6., 7., 9., 10. in 11. točki 394. člena ZPP, vendar se glede na vsebino predloga ta dejansko nanaša le na uveljavljanje razloga iz 10. točke citirane določbe, medtem ko glede preostalih razlogov toženka ni podala ustreznih trditev.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1, 79/1-1.
osebni stečaj - premoženje, izvzeto iz stečajne mase - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - predmeti izvzeti iz izvršbe - poplačilo upnikov - osebno vozilo
Glede na navedene okoliščine obravnavanega primera je višje sodišče odločitev o izvzemu osebnega vozila iz stečajne mase sprejelo na podlagi tehtanja nastalih položajev. Poseg v položaj dolžnika in njegove žene, ki osebno vozilo nujno potrebujeta za dostop do zdravstvenih storitev in prihod v službo, bi bil tudi glede na njuno starost in siceršnji premoženjski položaj po presoji višjega sodišča nesorazmeren s pravico upnikov do poplačila. Glede na vrednost in stanje osebnega vozila namreč ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo z njegovo prodajo do povečanja stečajne mase, ki bi se pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov, saj je potrebno pri presoji zagotavljanja najugodnejših pogojev za poplačilo upnikov upoštevati tudi stroške in trajanje stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - napotki delodajalca o izvajanju del - navodilo delodajalca - obveznost delodajalca - pravni standard
Toženka ni poskrbela za varno opravljanje dela, ker ročnega premeščanja sodov ni organizirala na način, ki bi bil fizično izvedljiv in varen za vse delavce, ne glede na njihovo višino, s čimer je podano protipravno ravnanje toženke.
Pravni standard "preprostega opravila", ki delodajalca de facto odvezuje dolžnosti skrbi za varnost in zdravje pri delu, ki je prvenstveno na njem (5. člen ZVZD-1), namreč terja restriktivno uporabo zgolj v posebej banalnih okoliščinah, ko bi zahteva po dajanju navodil pri tako vsakodnevnih opravilih predstavljala zanikanje osnovnih intelektualnih in voljnih kapacitet delavcev in bila sama sebi namen.
Dedna izjava namreč deluje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba "začasni dedič".
Da zapuščinski postopek po pokojnem tožniku še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se pravdni postopek ne bi nadaljeval. Kdo so dediči, se je sodišče prve stopnje očitno odločilo reševati samo.
ZPP člen 156, 158, 158/1. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/4.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga - načelo krivde - stavkovni sporazum - izpolnitev zahtevka
Predlagatelj je z zahtevkom, kot ga je uveljavljal s predlogom, zahteval ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev splošnega akta nasprotne udeleženke. V umiku predloga in v pritožbi zatrjuje, da je bil sklenjen stavkovni sporazum, kar pa ne pomeni izpolnitve zahtevka.
ZDCOPMD člen 3, 3/1. ZPP člen 2, 7, 7/1, 214, 214/2. ZDR-1 člen 7, 7/4, 9, 31, 31/5, 45, 126, 129.
dodatek za delovno dobo - odškodnina - trpinčenje na delovnem mestu - nadure - delovni čas - voznik tovornega vozila
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, mora delodajalec to urediti v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Toženka je dodatek za delovno dobo uredila v internem aktu tako, da so delavci upravičeni do dodatka za delovno dobo, doseženo pri zadnjemu delodajalcu, v višini 0,5 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri toženki. Tožnik je bil pri toženki zaposlen manj kot eno leto, kar pomeni, da ni upravičen do dodatka za delovno dobo.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo neprerekanim navedbam toženke o času trajanja voženj, razkladanja in nakladanja ter tako ugotovilo število opravljenih ur in s tem tudi nadur.
Zahtevek za plačilo odškodnine zaradi zatrjevanega trpinčenja ni bil zavrnjen zaradi kratkega obdobja zaposlitve, ampak ker ni bilo ugotovljeno, da bi prihajalo do trpinčenja.
dedovanje - lastnoročna oporoka - delilni načrt - skica - oporočno razpolaganje - spor o vsebini oporoke - prava volja oporočitelja - obstoj solastnine - poseg v solastninsko pravico - razpolaganje s tujim premoženjem - ničnost oporoke - delna ničnost
Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 101. ZPP člen 343, 343/1, 352.
nepravdni postopek - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje se sklicuje na prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče prve stopnje sámo zavrže prepozno pritožbo. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sodišču druge stopnje omogoča, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1 (tretji odstavek 36. člena ZNP-1), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Na podlagi slednjega tako smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP v nepravdnih postopkih ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje neupravičeno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot prepozno zavrglo.
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c. ZDSS-1 člen 63.
zdravljenje v tujini - napotnica - direktiva EU
Sodišče prve stopnje ni razčistilo dejanskega stanja glede vprašanja, kakšen poseg je bil pri tožnici opravljen na Hrvaškem. Za razsojo je torej ključen odgovor na vprašanje, vsebina napotnice napotnega zdravnika v Republiki Sloveniji do bolnišničnih in specialistično ambulantnih zdravstvenih storitev ter kakšne zdravstvene storitve so bile pri tožnici izvedene v tujini. Priznati je mogoče le zdravstvene storitve v okviru izdane zdravstvene napotnice. Povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja v drugi državi članici EU, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je po 44.c členu ZZVZZ, pogojeno z opravo storitev na podlagi predhodno izdane napotnice izbranega osebnega zdravnika ali napotnega zdravnika v Sloveniji.