STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00072485
ZZK-1 člen 15a, 40, 147, 149. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 10, 95, 95/3.
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - neusklajenost podatkov - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče v sodnem zemljiškoknjižnem postopku zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme presojati vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločbe GURS (in torej tudi ne presojati, ali je bila pritožniku v upravnem postopku katastrskih sprememb zagotovljena pravica do izjave) in je tudi ne odpraviti. Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je nanjo vezano.
Prenos podatkov med katastrom in zemljiško knjigo se namreč pri prvih vpisih stavbe izvede šele ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče želelo vzpostaviti etažno lastnino, listina, ki je bila podlaga vpisu, ni več ustrezala stanju v katastru in zato vzpostavitve etažne lastnine na njeni podlagi ni mogoče izvesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060821
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/2, 117/5, 118, 119, 123, 125, 125/2, 125/3, 125/4, 147, 147/3. SZ-1 člen 166, 176, 176/1. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1, 200/3. SPZ člen 23, 66, 66/3. ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 21, 21/1. ZIZ člen 238, 238/1. ZZK-1 člen 31, 32. ZDen člen 88.
pravica do odkupa stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj - denacionalizacija stanovanjske stavbe - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pravni učinek dejanj intervenienta - nujno sosporništvo - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina - pravni naslov - nedokončana etažna lastnina - solastništvo nepremičnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo - odkupna vrednost - določitev vrednosti spora - odmera stroškov postopka - nedovoljena pritožbena novota
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.
Nedokončana etažna lastnina (nerazdeljena solastnina) ni ovira za privatizacijski odkup. Tožnik ima pravico zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki, saj njegov zahtevek ne posega v lastninska upravičenja drugih solastnikov tj. naslednikov upravičencev iz postopkov vrnitve podržavljenega premoženja.
Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti v zakonsko določenem roku. Prekluziven je rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja, ne rok za vložitev tožbe. Ker je postopek za vrnitev podržavljenega/zaplenjenega premoženja predstavljal pravno oviro za odločanje o zahtevi za odkup stanovanja, je šteti, da je zahteva za odkup, ki jo je tožnik podal 13. 11. 1991 ter ponovno 29. 9. 2014, ohranila svoje pravne učinke.
posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Posadna listina in uskladitvena pogodba sta dve različni stvari. V posadni listini zemljiškoknjižni lastnik pridobitelju priznava izvirno (torej na zakonu temelječo) pridobitev stvarne pravice in zato dovoljuje vpis nanj, pri čemer pa mora tudi v takšnem primeru za pridobitev lastninske pravice obstajati ustrezen pravni naslov (npr. priposestvovanje) in ne zadošča gola izjava o priznanju pravice. Uskladitvena pogodba pa nadomešča (manjkajočo) listino o določenem pravnem poslu med strankama uskladitvene pogodbe (tretji odstavek 40. člena ZZK-1).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00063464
ZZK-1 člen 147, 200. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 95.
oblikovanje etažne lastnine - zemljiški kataster - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti postopkov - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - pomotni vpis - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo
Zemljiška knjiga in kataster nepremičnin sta dva samostojna informacijska sistema, katerih predmet so sicer nepremičnine, vendar je kataster nepremičnin temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, zemljiška knjiga pa je temeljna evidenca podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstev v zvezi z nepremičninami. Med obema sistemoma velja načelo prirejenosti. Da bi imela razdelitev stavbe na posamezne dele posledice v zemljiški knjigi, mora biti ustanovljena etažna lastnina v skladu z določbami SPZ. Po določbi 107. člena SPZ namreč etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, velja splošno načelo stvarnega prava o povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ), katerega praktična posledica je (glede na to, da je zemljiška knjiga javna knjiga le za objavo podatkov o pravicah na nepremičnini in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičnino), da se v zemljiško knjigo ne vpisujejo podatki o fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb. V konkretnem primeru to pomeni, da dokler ni vzpostavljena etažna lastnina, niso vpisani stavba in deli stavbe.
Zaradi načela prirejenosti postopkov zemljiškoknjižno sodišče ne more odrejati Geodetski upravi, da vzpostavi prejšnje stanje vpisov v katastru nepremičnin.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059352
ZIZ člen 16, 24, 198, 208. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 6, 7. OZ člen 274.
sklep o poplačilu - poplačilo upnikov - prednostni vrstni red poplačila - hipotekarni upnik - cesija in prenos hipoteke - akcesornost hipoteke - prenehanje hipoteke - publicitetni učinek vpisa - izpodbijanje terjatev drugega upnika - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku - položaj stranke v postopku - izpolnitev s subrogacijo
Novi hipotekarni upnik s cesijo terjatve vstopi v položaj prejšnjega upnika, saj pridobi hipoteko v istem vrstnem redu, kot je (bila že predhodno) vpisana. Nadaljnji upniki torej zaradi cesije niso v ničemer v slabšem položaju – ne glede vrstnega reda ne glede velikosti hipotekarnega jamstva prvemu hipotekarnemu upniku. Če s prenosom terjatve ne bi bila prenesena tudi hipoteka (ker bi se ji hipotekarni upnik odpovedal), bi ta prenehala, saj gre za akcesorno pravico, ki je vezana na zavarovano terjatev in je samostojno ni mogoče prenašati. Drugačno stališče bi pravzaprav pomenilo, da v zemljiško knjigo vpisanemu prvemu hipotekarnemu upniku poplačilo ne gre (ker je terjatev že prenesel na cesionarja, hipoteka kot akcesorna pravica pa nima lastne prometnosti in ne dopušča cepitve na upniški – aktivni strani, kar pomeni, da sta upnik zavarovane terjatve in hipotekarni upnik vedno ista oseba), cesionarju pa prav tako ne, ker prenos hipoteke še ni vpisan v zemljiško knjigo in bi torej v tem vmesnem obdobju pravica dejansko „ne obstajala“, čeprav ni podan noben od razlogov za prenehanje hipoteke. Hipoteka kot stranska pravica tako preide na cesionarja že s samo sklenitvijo cesijske pogodbe, ne da bi bil za to potreben še vpis v zemljiško knjigo.
Upnik je lahko uspešen z izpodbijanjem vrstnega reda terjatve drugega upnika le, če bi s tem lahko dosegel, da bi bila vsaj delno poplačana njegova terjatev. Vrstni red terjatev se določi glede na čas pridobitve zastavne pravice. Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki je namenjena zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Le v primeru, če bi prenehala terjatev in s tem tudi hipoteka, ali pa če bi prenehala le hipoteka, bi pritožnik lahko uspešno izpodbil vrstni red poplačila, saj bi le-to vplivalo na njegovo poplačilo.
Zastavni upnik nima položaja stranke postopka. Tudi pri izvršbi na nepremičnino je upnik le oseba, katere terjatev se uveljavlja v postopku. Upnik je tisti, na predlog katerega se vodi postopek. Zastavnega upnika pa zakon uvršča med udeležence postopka in jim daje pravico le do poplačila iz dobljene kupnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa, ki znaša 30,00 EUR po tar. št. 4022 ZST-1, pravilno odmerjena in ugovor, v katerem je prvotožena stranka uveljavljala, da taksna obveznost v navedeni višini ni nastala in da je taksa napačno odmerjena, ni utemeljen.
Tožeča stranka ima zoper družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju denarno terjatev v znesku 222.497,32 EUR, izkazano s sodno poravnavo, ki jo je tožeča stranka sklenila s stečajno upraviteljico navedene družbe. Vrednost sedmih stanovanj (posamezni, že navedeni deli, v stavbi št. 1 k. o. X), so vredni 2.000.000,00 EUR. Po poplačilu ločitvenega upnika bodo ostala sredstva (masa) za navadne upnike, med katerimi je tudi sama. Poplačana bo v višini dobrih 25.000,00 EUR. Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo (prvi odstavek 243. člena ZZK-1). Izkazala je obligacijsko pravico do C., d. o. o. ‒ v stečaju, iz sosledja tožb proti toženima strankama pa izhaja, da je njen končni cilj, da bodo nepremičnine vrnjene v stečajno maso, iz katere bo nato njen obligacijski zahtevek lahko vsaj delno poplačan.
Izdana začasna odredba drugotoženi stranki ne preprečuje, da s svojo lastninsko pravico pri obravnavanih nepremičninah razpolaga v vrstnem redu vložitve z. k. predloga za vknjižbo lastninske pravice. Ta bo namreč učinkovala po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe VIII Pg 1796/2020.
Ne drži pritožbena navedba, da sodna poravnava, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in družbo C., d. o. o. ‒ v stečaju, v postopku II Pg 2365/2019 ni bila veljavno sklenjena in ne ustvarja nobenih pravnih učinkov. K sklenitvi sodne poravnave je bilo namreč dano soglasje stečajnega dolžnika (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St ..., z dne 24. 7. 2020, pravnomočen 26. 11. 2020, procesno dejanje 78, v navedeni stečajni zadevi).
Po 137. členu Ustave RS notariat predstavlja javno službo v okviru pravosodnega sistema, katere delovno področje in pooblastila določa zakon (ZN). Javno službo notar opravlja kot končni subjekt, v lastnem imenu, za lasten račun in namesto države.
Skrbniški notar kot pooblaščenec lastnika nepremičnine ne more kot oseba javnega zaupanja potrditi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, če je to predlagatelju preprečeno z izdano začasno odredbo. Kljub temu, da načeloma notarske storitve notar ne sme odkloniti (2. člen ZN), v taki procesni situaciji, ko je predlagatelju s sodno odločbo prepovedano razpolagati z zaznambo vrstnega reda, notar, ki mora oziroma bi moral biti s tem seznanjen, ne bi smel kot pooblaščenec predlagatelja vložiti ZK predloga v zemljiško knjigo.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 43, 45.. ZD člen 227.h, 227.h/1.
vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - evropsko potrdilo o dedovanju - potrdilo o izvršljivosti odločbe - tuja sodna odločba - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - listina, ki je podlaga za vknjižbo
Drži pritožbena navedba, da evropsko potrdilo o dedovanju ni obvezno in da se vpis lahko dovoli na podlagi ustrezne odločbe o dedovanju, izdane v državi članici, kjer je imel zapustnik ob smrti običajno bivališče, in da ni treba, da se izvede poseben postopek za priznanje te odločbe. Mora pa biti listina opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda sodišče po posebnem postopku (43. člen Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju, v nadaljevanju Uredbe o dedovanju).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00058058
ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/1-3. ZPP člen 206, 207.
stavbna pravica - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Dejstvo je, da v predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka od tožene stranke zahteva, da preneha uporabljeni zadevno transformacijsko postajo, ki se nahaja na parc. št. 1, ki naj bi bila v lasti tožnice in odstrani celotno opremo, ki je priklopljena na to transformacijsko postajo, vendar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da obstoj navedenih stavbnih pravic predstavlja predhodno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v predmetnem postopku in zato se je pravilno odločilo, da predmetni postopek prekine do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058705
ZPP člen 108, 108/1, 181, 181/3, 285. ZFPPIPP člen 305, 305/4. ZZK-1 člen 14, 14/1, 14/4, 16.
poprava tožbe - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - materialno procesno vodstvo - nedoločen zahtevek - nesklepčen zahtevek - formalna in vsebinska pomanjkljivost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - pravnomočno razsojena stvar - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - vsebina vpisa hipoteke - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka obrestni del zahtevka postavila nedoločno, saj ni opredelila začetka teka zakonskih zamudnih obresti. To je sodišču prve stopnje narekovalo, da tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozove k popravi oziroma dopolnitvi zahtevka. Določno postavljen zahtevek je namreč pogoj za njegovo vsebinsko obravnavanje. Ločiti je namreč treba med formalnimi in vsebinskimi pomanjkljivostmi tožbe oziroma zahtevka.
Poziv sodišča k popravi nedoločnega zahtevka v smislu prvega odstavka 108. člena ZPP ni časovno omejen.
Odpravi vsebinskih pomanjkljivosti zahtevka pa je namenjena določba 285. člena ZPP, v kateri je urejeno materialno procesno vodstvo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058378
ZZK-1 člen 243. DZ člen 67. OZ člen 86.
izbrisna tožba - prodajna pogodba - nična pogodba - neveljavnost vknjižbe - nedopusten nagib - izigranje upnikov - dokazna ocena - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino
Toženec je namenoma, s kombinacijo svojih pravnih dejanj dosegel, da tožničina terjatev iz prej toženčevega (nepremičnega) premoženja ne more biti poplačana. To, da je zaradi odtujitve dela svojih nepremičnin toženec prejel kupnino, na tako presojo ne vpliva. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni naključje, da je vsa denarna sredstva, čeprav je vedel, da ima tožnica do njega terjatev, (z vednostjo toženke) naložil v kriptovalute, na katere tožnica z izvršbo realno ne more poseči.
Glede na ugotovitev, da je bil glavni namen pogodbe izigrati tožnico kot upnico in ji preprečiti poplačilo, je pravilna materialnopravna presoja, da je pogodba zato v celoti nična. Pravilna pa je posledično tudi odločitev, da so neveljavni na podlagi te (nične) pogodbe izvedeni zemljiškoknjižni vpisi.
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3.. ZDen člen 88.. OZ člen 92.. ZPP člen 2, 184, 184/4, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14. 353.
ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - posledice ničnosti - nedopustnost razpolaganja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prepoved razpolaganja z nepremičninami - dokaz z izvedencem - parcelacija
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi očitek toženih strank, ponovljen v pritožbi, da je odločitev o parcelaciji sporne nepremičnine nepravilna, ker lahko parcelacijo zahteva le lastnik nepremičnine, in da gre za nedovoljen poseg v lastninsko pravico drugega toženca. Kot je pojasnilo, je bilo zaradi ugotovljene delne ničnosti pogodbe potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, individualizirati predmet vknjižbe v zemljiško knjigo, s čimer bo lahko parcela spet postala last prve tožene stranke in bo tako lahko predmet odločanja v denacionalizacijskem postopku. Z odločitvijo o opravi parcelacije ni moglo priti do kršenja pridobljenih pravic drugega toženca, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je sporno nepremičnino uporabljal na podlagi ničnega pravnega posla in zato posledično ni mogel pridobiti lastninske pravice, katere kršitev se pritožbeno zatrjuje. Ker torej ni prišlo do posega v ustavno pravico do zasebne lastnine, ni utemeljen niti očitek v pritožbi, da je bila s posegom v to ustavno pravico kršena pridobljena pravica oziroma narejena nova krivica, česar pa se z denacionalizacijo me sme povzročati. Parcelacije ni zahtevala neka tretja oseba, pač pa tožnik, ki je bil to, kot je že zgoraj obrazloženo, upravičen predlagati. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je tožnikovemu predlogu ugodilo, ni bilo brez utemeljene pravne podlage. Pritožbeno sodišče zato zavrača pritožbeno navedbo, da se je izkazalo, da je tožnik predmetni postopek izkoristil za dosego nečesa, kar mu sicer ne bi bilo dovoljeno - parcelacijo tuje nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00057096
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka - dobra vera - poizvedovalna dolžnost - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - odsotnost vpisa - razpolaganje s skupnim premoženjem - izločitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neprimeren dokaz
Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od toženke pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056927
SPZ člen 223-1, 223-2. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 108. ZKN člen 18, 84, 160.
tožbeni zahtevek - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen tožbeni zahtevek - poprava tožbe - poziv na popravo tožbe - sklepčnost - stvarna služnost - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - kataster
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Kadar je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
Skladno z načelom publicitete in zaupanja v zemljiško knjigo obstoji neizpodbitna domneva, da je bila dolžnica seznanjena z dejstvom, da je na obravnavanih stavbnih pravicah ustanovljena hipoteka v korist upnika. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 264. člena SPZ je z ustanovitvijo hipoteke na stavbnih pravicah upnik hkrati pridobil tudi zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbnih pravic za plačilo nadomestila ob morebitnem prenehanju stavbnih pravic. Dolžnica je tako tudi s tem dejstvom bila ali pa bi vsaj morala biti seznanjena že s samim vpisom hipoteke upnika na stavbnih pravicah v zemljiško knjigo.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, velja, da je kupoprodajna pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V zemljiškoknjižni sodni praksi je zato sprejeto stališče, da odločba o odobritvi pravnega posla v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o tem zavezovalnem pravnem poslu, torej listino, ki je kot podlaga za vpis predznambe navedena v 2. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.