CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00063100
ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - trditvena in dokazna podlaga tožbe - presoja po vseh pravnih podlagah
Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek v pravdi preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki bi glede na postavljeni zahtevek in trditveno podlago pravdnih strank prišla v poštev za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, čemur sodišče prve stopnje ni zadostilo.
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
ZPP člen 142.. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
osebno vročanje - opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke - ovojnica za vročanje po pošti
Ker sodišča sodna pisanja vročajo v ovojnicah, ki jih predpisuje Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku, pritožnik ne more uspeti, s pritožbeno trditvijo, da ni bil opozorjen v smislu prvega odstavka 142. člena ZPP, saj tako opozorilo, glede na 19. člen Pravilnika, standardizirana ovojnica vsebuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00062634
SPZ člen 11, 11/1, 42, 70, 92. ZZK-1 člen 9, 40, 40/1, 40/1-8, 46, 46/1, 124, 150, 150/2, 243. ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
fizična delitev solastnine - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - načelo (knjižnega) pravnega prednika - izbrisna tožba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba
Sklep o fizični delitvi solastnine, izdan v nepravdnem postopku na podlagi 70. člena SPZ, ni sklep, ki bi ga zemljiškoknjižno sodišče vpisalo po uradni dolžnosti. Slednji sicer predstavlja sklep iz 1. alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, torej listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice, vendar ne gre za odločbo iz 6. in 7. ter tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki se vpišejo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 46. člena ZZK-1). Načelo pravnega prednika iz 9. člena ZZK-1 pa je dosledno izpeljano tudi v zvezi z deklaratornimi vpisi. ZZK-1 namreč glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za vpis, ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, saj mora vsakemu vpisu biti podlaga listina v obliki in vsebini, kakršno zahteva zakon, pri odločanju pa je treba upoštevati stanje v zemljiški knjigi.
Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 38/3.. ZKZ člen 17, 19.. ZUreP-3 člen 201.. ZN člen 64, 64/9.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - gozdno zemljišče - potrdilo o namenski rabi nepremičnine - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa - soglasje pristojnega organa za prenos lastninske pravice oz. potrdilo, da soglasje ni potrebno - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - sklep upravnega organa - predkupna pravica občine na nepremičninah - uveljavljanje predkupne pravice
Presoja, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči oziroma gozdovi, je v pristojnosti upravne enote. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti obeh postopkov, se zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo pravne kvalifikacije posla v dokončni in pravnomočni odločbi upravne enote. Glede na vsebino izdane odločbe upravne enote (vloga za odobritev pravnega posla je bila v delu, ki se nanaša na predmetne nepremičnine, zavržena), je razumeti, da sploh ne gre za prodajo, ki bi terjala bodisi odobritev upravne enote bodisi potrdilo, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna.
Notar je v skladu z devetim odstavkom 64. člena Zakona o notariatu (ZN) dolžan upoštevati vsebino listine, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. Le če bi iz potrdil izhajalo, da ima občina predkupno pravico, bi moral prodajalec ob overitvi prodajne pogodbe predložiti bodisi izjavo občine, da slednja ne sprejema ponudbe prodajalca ali dokazilo o tem, da je že preteklo 15 dni od njegove ponudbe in pisno ponudbo, ki jo je poslal nosilcu predkupne pravice.
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če sodna odločba oz. odločba drugega državnega organa, na podlagi katere se z ZK predlogom zahteva vpis oz. na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi (2. alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).Nasprotna udeleženca, proti katerima je predlagan vpis, sta se v zemljiško knjigo vpisala na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem. Ker sta njegova univerzalna pravna naslednika, sklep, ki je podlaga za vpis, učinkuje zoper njiju.
vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 5, 5-f.. ZZK-1 člen 34, 38.. ZN člen 64.. ZMZPP člen 1, 115.
vknjižba lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overjen podpis - overjen podpis pooblastitelja - overitev podpisa pri konzularnem predstavništvu
Za primer, če zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavi pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen (34. člen ZZK-1). Navedeno določbo je treba razlagati upoštevaje njen namen v povezavi s stvarnopravnimi pravili, ki urejajo obličnost razpolagalnega posla v pravnem prometu z nepremičninami in z relevantnimi strogimi določbami Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) o overitvah podpisov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00061670
SPZ člen 9, 10, 214, 224.. ZPP člen 8.. ZTLR člen 51, 54, 54/1.. ZZK-1 člen 8, 8/1.
priposestvovanje služnostne pravice - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - celovita dokazna ocena
Tožena stranka ne zatrjuje pridobitve služnostne pravice na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega se služnostna pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, pri katerem se je v skladu s 54. členom ZTLR služnost pridobila na podlagi zakona po preteku v zakonu predpisane 20 letne priposestvovalne dobe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je opredeljeno tako v 10. členu SPZ, kot tudi v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi, ni pa absolutno, pač pa pri poslovnih pridobitvah varuje le poštenega pridobitelja, torej tistega, ki je v dobri veri, pri čemer se slednja domneva (9. člen SPZ). V dobri veri je tisti, ki ne ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiško knjigo ni točno, pri čemer je okoliščine, ki zanikajo dobro vero, treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Oseba, ki so ji te okoliščine znane, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00063467
ZZK-1 člen 78, 78/5, 150.. ZIZ člen 250, 254.. SPZ člen 274.. ZPPLPS člen 7.
zaznamba hipotekarne tožbe - hipotekarna tožba - ustanovitev hipoteke - pogodba v obliki notarskega zapisa - nevknjižena nepremičnina - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - publicitetni učinek - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - načelo zemljiškoknjižnega prednika
Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1
Določbe SPZ o prenehanju hipoteke imajo pravno naravo posebnih določb, zato je potrebno uporabiti razlagalno metodo (pravilo usklajevanja), po kateri imajo posebne določbe prednost pred splošnimi. Zaradi omenjenih učinkov načela akcesornosti, se lahko izbris hipoteke zahteva tudi v primeru, če preneha zavarovana terjatev. Pojem "preneha" je potrebno razlagati tako, da mora prenehati celotna terjatev (ali terjatev, če jih je več - načelo nedeljivosti hipotekarne obveznosti) in sicer na način, da preneha njeno materialnopravno upravičenje (predmet izpolnitvenega ravnanja). To razlikovanje je pomembno prav zaradi instituta zastaranja, saj slednji ne vpliva na materialno upravičenje temveč odvzema terjatvi le lastnost iztožljivosti oziroma izgubo pravovarstvenega zahtevka. Z zastaranjem zavarovane terjatve zato hipoteka ne preneha.
SPZ pa v že citirani določbi 154. člena ureja "ugasnitev" hipoteke v času 10 let "od dneva dospelosti zavarovane terjatve". Po mnenju sodišča druge stopnje je za odgovor na pritožbene navedbe toženke bistvena razlaga ali je rok 10 let prekluziven ali zastaralen. Uporaba zgolj jezikovne metode razlage bi ponujala rešitev, da je rok iz tretjega odst. 154. člena SPZ prekluziven. Vendar obstajajo prepričljivejši razlogi za razlago, da je rok zastaralen.
splošni skupni del - posebni skupni del - preoblikovanje posameznega dela v posebni skupni del stavbe - vključena lastninska pravica - sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - razpolagalni pravni posel - imetnik vključene lastninske pravice
Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.
rok za ugovor - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Ugovor druge udeleženke je prepozen, ker je bil osemdnevni rok za oddajo ugovora iz 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zamujen. Posplošeno sklicevanje na bolezen in otežkočeno komunikacijo z notarjem (pooblaščenec predlagatelja, sedaj pokojnega moža pritožnice, njegove dedinje), ni uspešno, 8 dnevni rok za ugovor je zakonski rok in ni podaljšljiv.
Stroške zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ureja ZNP-1. Ta v 40. členu določa splošno pravilo, po katerem ima udeleženec pravico do povrnitve stroškov le, kadar zakon določa, da stroške trpi eden od udeležencev ali nekateri od udeležencev (ZZK-1 takšne določbe nima). Res mora udeleženec ne glede na izid postopka drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar se ta določba ne nanaša na uspeh v postopku (na kar se sklicuje pritožnica), temveč na dejanja, katerih namen je na primer zavlačevanje (zemljiškoknjižnega) postopka.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060046
ZPP člen 163, 163/4, 337, 337/1. SPZ člen 19, 27, 28, 43, 44.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - lastniška posest - viciozna posest - nedobrovernost - poizvedovalna dolžnost - zemljiška knjiga - javna knjiga - javna pot - pritožbene novote - stroški po temelju
Tožnika nista bila dobroverna, saj sta vedela oziroma bi morala vedeti, da sporno zemljišče ni njuna last, na kar kaže njuno dolgoletno spoštovanje meje pri njunem postavljanju električnega pastirja in posledični paši. Pravilna je tudi navedba sodišča o poizvedovalni dolžnosti tožnikov, zakaj nista vpisana v zemljiški knjigi kot lastnika. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na dejstvo, da sta preprosta kmeta brez izobrazbe, saj takšna dolžnost velja tudi za njiju. Tudi kmetje brez dvoma poznajo oziroma morajo poznati pomen zemljiške knjige kot javne knjige.
Ker gre za javno dobro, tožnika te nepremičnine (niti delno) nista mogla priposestvovati.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060787
URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.
Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.
Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059741
SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZZK-1 člen 79, 79/1-1. ZFPPIPP člen 342, 342/5. ZNP-1 člen 40, 40/3.
stavbna pravica - stvarna pravica na nepremičnini - vknjižba stavbne pravice - zaznamba spora - zemljiška knjiga - zemljiškoknjižni lastnik - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - garaža - geodetska izmera - stečajni postopek - izločitvena pravica - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - nesklepčnost predloga - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - stroški v nepravdnem postopku
Če rešitev predhodnega vprašanja ne zahteva dolgotrajnejšega postopka in če ne gre za vprašanje, ki ga sodišče zaradi varstva ustavne pravice do presumpcije nedolžnosti ali zaradi narave razmerij načeloma ne sme reševati samo, sme nepravdno sodišče upoštevaje načelo smotrnosti predhodno vprašanje rešiti samo, če o njem še ni bilo odločeno na matičnem področju.
S prodajo nepremičnine v stečajnem postopku je prenehala izločitvena stvarna pravica, to je morebitna stavbna pravica, tudi, če je ta nastala in obstajala po zakonu ob uveljavitvi SPZ. V primeru nevknjižene stvarne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini slednja preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter ob odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.