IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0052765
ZIZ člen 170. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 41.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvršba na nepremičnino - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico (in le ta bo torej imel prednost pred nevknjiženim lastnikom, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice), ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa v zemljiški knjigi, kot v predmetni zadevi.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0079497
ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 3, 3-5. ZEN člen 8, 8/1.
ugotovitev lastninske pravice na delu parcele – dobroverna lastniška posest – oblikovanje zahtevka – izrek sodbe – evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Kadar tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu parcele, mora biti izrek sodbe takšen, da bo zemljiškoknjižno izvedljiva. Zemljiškoknjižno izvedljiva je le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis. Po 1. odstavku 8. člena ZEN mora biti pravnomočni sodni odločbi priložen elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga med sodnim postopkom izdela sodni izvedenec geodetske stroke. Vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata predpisuje Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo
določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).
predlog za zaznambo postopka delitve parcel – zavrženje predloga – pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
Po 22. členu ZZK-1 se pravno dejstvo začetka sodnega postopka ali kakšno drugo pravno dejstvo v zemljiško knjigo vpisuje samo, če zakon (izrecno) določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo. Zaznambe postopka delitve parcele zakon ne določa, analogija (smiselna uporaba) pa tudi ni dopustna glede na citirano določbo ZZK-1.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079465
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/1. SPZ člen 9, 269. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno in dokazno breme – plačilo kupnine – zemljiškoknjižno dovolilo – identifikacijska oznaka nepremičnine v izreku sodbe
Neplačilo kupnine ni pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na nepremičnini, saj (lahko) kupec pridobi lastninsko pravico na prodani stvari še preden plača celotno kupnino. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da je (ne)plačilo kupnine samo po sebi zadosten razlog za (ne)dobrovernost pravne prednice tožnikov in prvega tožnika.
vpis služnostne pravice - delitev nepremičnin - nastanek novih parcel - izkaz identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis
Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078932
ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51. SPZ člen 72. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
pridobitev lastninske pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo - vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - nova stvar - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev
S pravnomočno sodbo je že ugotovljeno, da so objekti, zgrajeni na zemljišču, ki ga je toženec podedoval, skupno premoženje strank in da delež vsake od strank na objektih znaša eno polovico. Zemljišča in objekti so trajno spojeni in tvorijo nerazdružno celoto ter so v skupni lasti. Zaradi prelivanja premoženjskih kategorij je toženčev delež na tem premoženju večji od polovice.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078922
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 168, 236. ZZK-1 člen 128, 128/2.
prodaja solastne nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – upravičeni predlagatelj – zemljiškoknjižni podatki
Ker je pritožnica vložila predlog za prodajo stanovanja, je ona tista, ki je dolžna zagotoviti pogoje, da bo prodajo moč izvesti. Eden od teh pogojev pa je, da je lastninska pravica na stanovanju vpisana na ime obeh udeležencev tega postopka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje upravičeno prav njo napotilo k sprožitvi ustreznega postopka za vpis (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na ime nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – razpolagalna sposobnost
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oziroma obligacijska) pravica je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oziroma oškodovana.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070659
ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe– skupna lastnina – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na nastanek skupnega premoženja nimajo vpliva okoliščine, kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je bilo pridobljeno premoženje, kdo od njiju je prodajalcema izročil kupnino in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo. Relevanten je vir denarnih sredstev, ki predstavlja kupnino.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.