STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079465
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 31, 31/1. SPZ člen 9, 269. ZPP člen 8.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno in dokazno breme – plačilo kupnine – zemljiškoknjižno dovolilo – identifikacijska oznaka nepremičnine v izreku sodbe
Neplačilo kupnine ni pogoj za veljavnost prenosa lastninske pravice na nepremičnini, saj (lahko) kupec pridobi lastninsko pravico na prodani stvari še preden plača celotno kupnino. Zato pritožba neutemeljeno vztraja, da je (ne)plačilo kupnine samo po sebi zadosten razlog za (ne)dobrovernost pravne prednice tožnikov in prvega tožnika.
Pogodba ne izpolnjuje pogojev primernega pravnega naslova, saj na njej niso overjeni podpisi, čeprav bi morali biti, pogodba ni predložena Davčni upravi za odmero davka, prav tako predlagatelj po več kot desetih letih ni v celoti plačal kupnine, čeprav je od njene sklenitve preteklo več kot 10 let. Zaradi navedenih pomanjkljivosti in pasivnosti predlagatelja, ki ni storil ničesar, da bi prišlo do izpolnitve obveznosti iz sporne pogodbe, gre za pogodbo, ki ni primeren pravni naslov za postopek po ZVEtL.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
vpis služnostne pravice - delitev nepremičnin - nastanek novih parcel - izkaz identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis
Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078922
ZNP člen 123, 123/2. ZIZ člen 168, 236. ZZK-1 člen 128, 128/2.
prodaja solastne nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – upravičeni predlagatelj – zemljiškoknjižni podatki
Ker je pritožnica vložila predlog za prodajo stanovanja, je ona tista, ki je dolžna zagotoviti pogoje, da bo prodajo moč izvesti. Eden od teh pogojev pa je, da je lastninska pravica na stanovanju vpisana na ime obeh udeležencev tega postopka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje upravičeno prav njo napotilo k sprožitvi ustreznega postopka za vpis (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo na stanovanju na ime nasprotnega udeleženca.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078932
ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51. SPZ člen 72. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
pridobitev lastninske pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo - vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - nova stvar - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev
S pravnomočno sodbo je že ugotovljeno, da so objekti, zgrajeni na zemljišču, ki ga je toženec podedoval, skupno premoženje strank in da delež vsake od strank na objektih znaša eno polovico. Zemljišča in objekti so trajno spojeni in tvorijo nerazdružno celoto ter so v skupni lasti. Zaradi prelivanja premoženjskih kategorij je toženčev delež na tem premoženju večji od polovice.
Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – razpolagalna sposobnost
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oziroma obligacijska) pravica je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oziroma oškodovana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079415
ZPP člen 7, 212, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-15. ZZK-1 člen 8, 8/1, 243, 244, 244/3. ZRPPN člen 26, 26/2. SPZ člen 9.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – trditveno in dokazno breme – razporejanje dokaznega bremena – spoznavna stiska – zakonska domneva – protispisnost – pogodba namesto razlastitve
O vprašanju dobre vere drugotoženca, ki je najprej dejansko, nato pa tudi pravno vprašanje, bi se moralo sodišče prepričati v skladu z dokaznim standardom iz 215. člena ZPP. Vsebina tega standarda je neposredno odvisna od razporeditve dokaznega bremena med strankama. Na splošno velja, da mora dejstvo dokazati tista stranka, ki ga zatrjuje zato, da bi nanj oprla zanjo ugodno pravno posledico. Vendar pa se dokazno breme med strankama lahko v nadaljevanju prerazporeja. To je odvisno od že izrabljenih trditvenih in dokaznih možnosti ter od potencialnih trditvenih in dokaznih možnosti. Poleg tega samo materialno pravo lahko učinkuje na vprašanje, na kateri stranki je izvorno trditveno in dokazno breme. Takšno materialnopravno pravilo v konkretni zadevi je vsebovano v 9. členu SPZ, ki pravi, da se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0022727
SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 33, 243, 244, 244/3.
ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - neveljavnost vknjižbe v ZK - za prenos (so)lastninske pravice ni bistvena overitev podpisa - overitev podpisa kot pogoj za veljavnost pravnega posla - pomen overitve za zagotovitev istovetnosti osebe - pomanjkanje razpolagalne sposobnosti pri ponovni odsvojitvi nepremičnine - dobra vera novega pridobitelja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - materialnopravna neutemeljenost vknjižbe - dobra vera se domneva
Overitev podpisa ni pogoj za veljavnost pravnega posla, ki je zapisan na listini, temveč samo dokaz, da je ta (razpolagalni) pravni posel opravila oseba, katere pravice se na podlagi tega posla omejuje, obremenjuje ali preneha
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070659
ZZZDR člen 51, 51/2. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe– skupna lastnina – originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na nastanek skupnega premoženja nimajo vpliva okoliščine, kdo od zakoncev je sklenil kupoprodajno pogodbo, s katero je bilo pridobljeno premoženje, kdo od njiju je prodajalcema izročil kupnino in kdo od njiju se je vpisal v zemljiško knjigo. Relevanten je vir denarnih sredstev, ki predstavlja kupnino.
Na zemljiškoknjižno stanje in zaupanje v zemljiškoknjižne podatke lahko sklicuje le tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine
Zatrjevano dejstvo, da je bila etažna lastnina na spornih nepremičninah že vzpostavljena, ne predstavlja ovire za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
Kadar tožnik s tožbo uveljavlja ničnost pogodbe med tožencem in tretjo osebo, je njegov interes pravno utemeljen, če izkaže, da bi mu uspeh v pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico (in ne le ekonomsko nadejo) ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon.
Če ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da zahtevek ni izvršljiv, saj vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - izbrisna tožba
Priposestvovanje dela nepremičnine je mogoče, če se posest izvršuje le na določenem delu, ni pa mogoče priposestvovanje idealnega dela.
Zaradi odsotnosti ustreznih trditev tožeče stranke ni bilo mogoče preveriti, ali je tožeča stranka zgradila objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu in je bil tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga utemeljeno zavrnjen.
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom na ugotovitve lastništva nepremičnine, zato tudi z izbrisno tožbo ne more uspeti, saj ta varuje osebo, katere pravica je bila z vpisom v zemljiški knjigi prizadeta.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070550
URS člen 26. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 211, 211/3. ZZK-1 člen 6, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje izvršilnega sodišča – izvršba na nepremičnino – nevknjižena nepremičnina – zaznamba izvršbe – objava zapisnika o rubežu v Uradnem listu – publicitetni učinek
Zaradi protipravne opustitve izvršilnega sodišča, ki kljub zakonski zahtevi, da se zapisnik o rubežu objavi tudi v Uradnem listu RS, za objavo ni poskrbelo, ni nastopil učinek zaznambe izvršbe, s čimer bi tožnik kot upnik prvi pridobil poplačilno pravico ne glede na kasnejša razpolaganja z nepremičnino.
Pomen objave zapisnika o rubežu je izenačen z vpisom v zemljiško knjigo in je torej kasnejši pridobitelj nepremičnine (v primeru, ko bi bil zapisnik o rubežu, ki je bil sicer pravilno izobešen na sodni deski, še objavljen v Uradnem listu RS) nedobroveren. Kasnejši pridobitelj se na dobrovernost ne bi mogel sklicevati, če bi bil rubež objavljen v skladu z določbami ZIZ, tj. tudi v Uradnem listu.