DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082097
ZD člen 220. ZPP člen 392. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 243.
sklep o dedovanju – učinki sklepa o dedovanju – originarna pridobitev lastninske pravice – dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – zahtevek za ugotovitev obstoja skupnega premoženja – izbrisna tožba
V sodni praksi in pravni teoriji je že zavzeto stališče, da lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice.
ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem – lastninjenje objektov in naprav – javna dobrina – status javne ceste – nepremičnina, kategorizirana kot javna cesta – družbena lastnina – družbenolastninsko vlaganje – nepravilen vpis lastninske pravice – izbrisna tožba – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Pravna prednica toženca na podlagi določb ZLNDL lastništva predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti, niti jih ni mogla pridobiti na podlagi ZGJS (mimo določb ZLPP, ker je šlo pri morebitnih vlaganjih pravne prednice toženca za družbeno lastnino (in družbenolastninsko vlaganje), in ne morebiti vlaganja na lastninskopravni podlagi).
Predmet odločanja v obravnavani zadevi je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice tožnice, pravni interes za tak ugotovitveni zahtevek pa je podan na podlagi 40. člena ZZK-1.
predznamba lastninske pravice - predlog za predznambo lastninske pravice - skladnost predlaganega vpisa z listino, ki je podlaga predlaganemu vpisu - vpis pri solastninskem deležu - zemljiškoknjižni postopek - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - sklepčnost zemljiškoknjižnega predloga - ugoditev predlogu - delna ugoditev predlogu - smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku
Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da so izpolnjeni pogoji za delno ugoditev predlogu (le do 7/100-in), saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in zemljiško knjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno. ZZK-1 je specialen zakon, ki ureja vprašanje skladnosti med listino in predlogom, zato uporaba Zakona o pravdnem postopku v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZSKZ so se kmetijska zemljišča lastninila že po ZSKZ in niso predmet lastninjenja po ZLNDL. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v predmetnem postopku ne gre za vpis lastninske pravice na podlagi 5. člena ZLDNL in da je potrebno izpolnitev zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice presojati glede na status zemljišča (namensko rabo) v skladu s 14. oziroma 16.a členom ZSKZ.
napaka pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo
Napake, do katere je prišlo pri migraciji (pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko zemljiško knjigo), ni mogoče odpraviti brez soglasja oseb, ki so pridobile lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je bil opravljen napačen vpis, če bi poprava pomotnega vpisa lahko imela zanjo pravne posledice.
Po spremembi ZZK-1, se za odločanje o popravi smiselno uporabljajo splošna pravila iz petega poglavja ZZK-1, po katerim ima nasprotni udeleženec možnost izjave v ugovornem postopku.
Glede lastninjenja cest je ZGJS specialnejši od ZNOFP, ki je tudi prenehal veljati. Predlagatelj je predlagal vpis lastninske pravice nase na podlagi zgodovinskega izpiska iz sodnega registra, ki izkazuje, da je na nepremičnini vpisana njegova pravna prednica. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da navedena listina, ni listina, ki bi omogočala vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, na predlagatelja, saj tega dejstva ne dokazuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 168. člena ZIZ, ko je ugodilo zahtevku.
Taka tožba mora biti naperjena proti osebi, ki je v zemljiški knjigi (kljub temu, da obstaja pogodba) vpisana kot lastnik, saj je podlaga za vpis lastninske pravice lahko le sodba, ki učinkuje proti v zemljiško knjigo vpisanemu imetniku lastninske pravice (150. člen Zakona o zemljiški knjigi).
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084002
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 79, 80, 80/2. ZPP člen 190, 196.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – prenos lastninske pravice med pravdo – zaznamba spora – zaupanje v zemljiško knjigo – vrednost spornega predmeta – nujno sosporništvo – enotno sosporništvo – pasivna legitimacija
Možnost, da toženec med pravdo prenese lastninsko pravico na sporni nepremičnini na drugega, lahko tožnik v tovrstnih sporih (ko se uveljavlja ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja, to je na izviren način) učinkovito nevtralizira le tako, da ob vložitvi tožbe predlaga tudi zaznambo spora. V tem primeru pravnomočna ugotovitvena sodba o tožnikovi lastninski pravici na sporni nepremičnini učinkuje tudi proti tretjemu (pridobitelju nepremičnine, ki se je kot zemljiškoknjižni lastnik sicer vknjižil po začetku učinkovanja zaznambe spora), pa čeprav ni bil stranka v lastninski pravdi.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice - zaznamba izbrisne tožbe v korist tretjega - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona
Smiselna uporaba določb ZZK-1 o zaznambi spora za zaznambo izbrisne tožbe pomeni, da je določbe o zaznambi spora potrebno prilagoditi posebnostim postopka izbrisne tožbe. Bistveno je, da ima tudi v tem postopku zaznamba enak učinek, kot ga ima pri zaznambi spora. Predlagateljica, ki trdi, da je lastninsko pravico na nepremičnini pridobila na podlagi zakona, v zemljiški knjigi pa še ni bila vpisana kot lastnica, vpisa zaznambe izbrisne tožbe v svojo korist ne more doseči, zato je utemeljeno predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe v korist prejšnjega lastnika - bivšega moža, zoper katerega (in zoper sedanjega lastnika nepremičnine) je vložila tožbo zaradi razveljavitve prodajne pogodbe. Z izbrisno tožbo zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov tako, da se pri nepremičnini ponovno vpiše lastninska pravica bivšega moža.
SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0073700
ZIZ člen 165, 165/4. ZZK-1 člen 90, 90/1.
zaznamba sklepa o izvršbi pri poslovnem deležu družbenika – obseg pritožbenega preizkusa
Materialnopravna pravilnost sklepa o izvršbi in postopka, v katerem je bil izdan, ni predmet presoje v registrskem postopku. Zato tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam postopek izvršbe, ne morejo biti predmet tega pritožbenega preizkusa.
Ker se sklep o izvršbi In 4/2011 z dne 21. 10. 2013 nanaša na isto terjatev kot prej navedeni sklep o izvršbi In 4/2011 z dne 4. 2. 2011, je glede na prej omenjeni tek izvršilnega postopka potrebno izpodbijani vpis razlagati v povezavi z vpisom zaznambe sklepa In 4/2011 z dne 4. 2. 2011, kar pomeni, da ne gre za dvakratno obremenitev poslovnega deleža, kot to meni pritožnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053088
ZIZ člen 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 243.
sredstva zavarovanja – začasna odredba – nedenarna terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – denarna kazen – materialno procesno vodstvo v postopku zavarovanja
Procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zaradi hitrosti postopka zelo omejeno in v primerih, ko ni naroka za obravnavo predloga ali ugovora, celo izključeno. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga tako glede same terjatve, ki naj se zavaruje, sredstva zavarovanja in povezave med njim in terjatvijo.
pripadajoče zemljišče - javno dobro - pravni interes
Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku dopolnitve zemljiške knjige ne more avtomatično vpisati lastninske pravice v korist dedičev na način, kot je bilo to določeno v predhodnem sklepu o dedovanju, ki se je nanašal na drug obseg zapuščine. Odločitev o dedovanju naknadno ugotovljenega premoženja je v domeni zapuščinskega in ne zemljiškoknjižnega sodišča.
priposestvovanje – dobra vera – trditveno in dokazno breme – vpis v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Za tožence ni sporno, da je tožnica lastninsko pravico na nepremičninah priposestvovala, uveljavljajo pa omejitev priposestvovanja po drugem odstavku 44. člena SPZ, saj trdijo, da so se v zemljiško knjigo vpisali kot dobroverni. Ob tem si nepravilno razlagajo dokazno breme glede dobrovernosti. V primeru, kot je obravnavani, gre za konkurenco dobrih ver. Dokazno breme izpodbijanja tožničine dobre vere kot pogoja za priposestvovanje je na strani tožencev, izpodbijanje dobre vere pri pridobivanju lastninske pravice tožencev ob vpisu v zemljiško knjigo pa je na strani tožnice. Sodišče je dokazno breme upoštevalo in je pravilno uporabilo materialno pravo. Drži pa, da je dokazna ocena slabovernosti tožencev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo, saj se je sodišče oprlo na trditve, ki jih tožnica ni podala, medtem ko njene, sicer obširne trditvene podlage glede nedobrovernosti tožencev ni izčrpalo.
ZZK-1 člen 146, 234, 234/1, 234/5, 236, 236/1, 236/2.
predlog za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – utemeljenost predloga
Sklicevanje pritožbe na določbo 146. člen ZZK-1 je neutemeljeno, saj ni šlo za vprašanje izpolnitve procesih predpostavk za odločanje, pač pa je bil predlog neutemeljen.
ZZK-1 člen 140, 142, 152, 196, 197. Pravilnik o zemljiški knjigi člen 11.
vsebina zemljiškoknjižnega predloga – obrazložitev zemljiškoknjižnega predloga – seznanjenost udeležencev s procesnimi dejanji drugih udeležencev
S procesnimi dejanji drugih udeležencev (in sodišča) mora biti udeleženec seznanjen, v konkretni zadevi pa očitno v pomembnem segmentu (glede listin, ki predstavljajo podlago za vpis, vključno s konkretnimi podatki o hrambi) ni bil. Že zato je odločitev v izpodbijanem sklepu problematična.
DENACIONALIZACIJA – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084038
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32. ZZK-1 člen 243. ZEN člen 8. ZNP člen 8, 11. ZPP člen 319.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zazidano zemljišče – nezazidano zemljišče – ovire za vrnitev v naravi – vrnitev dela nepremičnine – parcelacijski načrt – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pogodbe – izbrisna tožba – zavezanec za vračilo – status materialnopravnega udeleženca – odškodnina v obliki obveznic Slovenskega državnega holdinga
Del zemljiške parcele, ki ne bi bil natančno opisno določen (v predmetnem primeru ni), ne more biti predmet lastninske pravice oziroma vknjižbe brez ustreznega načrta parcelacije.
Sodišče prve stopnje je smelo o ničnosti pogodbe za del nepremičnine, ki je predmet vrnitve v naravi, odločati kot o predhodnem vprašanju. Ugotovljena ničnost razpolagalnega pravnega posla ne odpravlja ovire za vračanje, ker je na njeni podlagi prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja (vknjižen je nasprotni udeleženec, ki ni zavezanec za vrnitev po ZDen). Ustrezno sredstvo za spremembo zemljiškoknjižnega stanja je izbrisna tožba.