Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
procesna sposobnost - dvom o obstoju procesne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Sodišče mora tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo.
ZPP člen 339, 339/2-11. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120.
predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti predlagatelja
Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila
podlaga za vknjižbo pravice - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - zadnji pridobitelj večkratnega zaporednega prenosa pravic - sklep o dedovanju
Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.
Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8.
Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".
Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).
Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico, če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil1 in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju, ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.
Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
Zaznamba spora – podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva.
poočitev - sprememba identifikacijskega znaka nepremičnine - zemljiškoknjižni postopek tipa 971
O (ne)dovoljeni poočitvi spremembe identifikacijskega znaka nepremičnine sodišče geodetsko upravo obvesti in o tem ne izdaja posebnega sklepa. Zakon za take primere odločitev tudi ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
Glede na specifične okoliščine v konkretni zadevi, ki so pripeljale do napačne odločitve, pa je pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožniku ni mogoče odreči pravnega interesa za pritožbo.
Pritožbeno sodišče ne vidi podlage za zaključek, da bi v konkretni zadevi zaznamba „črne gradnje“ pomembno vplivala na odločanje o dovoljenosti zahtevane poočitve delitve zemljiške parcele.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075991
ZZK-1 člen 6, 99, 243, 243/1. SPZ člen 40, 49. ZPP člen 3, 3/3, 271, 316, 316/2.
izbrisna tožba – pripoznava tožbenega zahtevka – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – prenos lastninske pravice – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – publicitetni učinki vpisov v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Zgolj s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla (Dogovora) do vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ni prišlo, saj zakon za veljaven prenos zahteva tudi vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Ker sta pravdni stranki Dogovor sklenili šele po tem, ko je bila v zemljiški knjigi že zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin v korist upnika toženke, je uporaba drugega odstavka 316. člena v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena ZPP utemeljena. V skladu s publicitetnim učinkom vpisov (6. člen ZZK-1) je moralo biti dejstvo prepovedi odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pravdnima strankama znano že v času sklepanja Dogovora. Na podlagi Dogovora tako pravdni stranki ne bi mogli doseči vknjižbe lastninske pravice, prenos lastništva pa bi bil mogoč na podlagi sodne odločbe, saj prepoved odtujitve in obremenitve v skladu s prvim odstavkom 99. člena ZZK-1 velja le za pravnoposlovna razpolaganja. Z izdajo sodbe na podlagi pripoznave tožbenega zahtevka bi bil tako položaj toženkinega upnika izigran.
Ker se sodba na podlagi pripoznave lahko izda že med pripravami za glavno obravnavo (271. člen ZPP), tj. še pred izvedbo naroka za glavno obravnavo, to nedvomno velja tudi za sklep, s katerim sodišče prve stopnje pripoznave ne dovoli.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084178
SPZ člen 11, 11/1, 92. ZZK-1 člen 243.
ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – darilna pogodba – izbrisna tožba
Čeprav je mogoče govoriti, da darilna pogodba, ki je bila sklenjena z zlorabo pravic, ni nastala, pa vendarle obstaja in je tudi že imela pravne učinke. Toženi se je namreč na njeni podlagi vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, zato bi jo bilo potrebno na podlagi zahteve zainteresirane osebe spraviti s sveta. Ker je tožena stranka na podlagi sklenjene darilne pogodbe v zemljiški knjigi že vpisana kot lastnik, bi bilo sredstvo za to izbrisna tožba.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
vknjižba služnostne pravice - sodna poravnava - dogovor o služnosti - zemljiškoknjižno dovolilo
Ko pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine (nepremičnina kot imetnik) - tretji odstavek 14. člena ZZK-1. Ko se zahteva tak vpis, je zahtevek za vpis utemeljen, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega imetnika katere vpis učinkuje.