predkupna pravica - potrdilo o namenski rabi zemljišča
Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstoji predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice.
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje samo dejstvo, da teče postopek določitve pripadajočega zemljišča, pritožnikom ne daje pravnega interesa, saj je njihov pravni interes varovan že z zaznambo spora. Trditve o možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, o posegih predlagatelja in o ravnanju občine, ki bi sicer lahko utemeljevale pravni interes, pa so pritožniki podali šele v pritožbi, kar predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084187
SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.
Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
ZZK-1 člen 40, 40/1-3, 40/2. ZFPPIPP člen 441, 443.
izbrisna tožba - sodna poravnava - vpis pravice na podlagi sodne poravnave - izbris iz sodnega registra
Nedopustno bi bilo, če bi zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče kljub poravnavi, ki pravno učinkuje, vpis zavrnilo. Zavrnitev priznanja subjektivitete premoženju izbrisane pravne osebe, ki ga zastopa stečajni upravitelj, bi tudi nasprotovalo določbam ZFPPIPP.
Za odmero sodne takse je potrebno uporabiti tarifo, ki velja v času, ko taksna obveznost nastane.
Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se kot vrednost za plačilo sodne takse vzame povečana vrednost, taksa, plačana za prvotno vrednost, pa se všteje v takso za povečano vrednost.
Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati o taksnem predlogu, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
Na podlagi ugotovljene ničnosti prodajne pogodbe se je z izbrisno tožbo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Po eni strani to pomeni, da se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje vpisov, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbite vknjižbe, tako da se izbrišejo neveljavni in morebitni vpisi, dovoljeni glede na izpodbijani vpis. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da je o vračilu prejetega zemljišča že pravnomočno odločeno. Ugovor neizpolnitve nasprotne obveznosti je zato v tem sporu brezpredmeten.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Materialnih pogojev, to je pravnih dejstev, ki so podlaga za nastanek pravic, katerih vpis se predlaga, v konkretnem primeru pravilnosti izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ne sme presojati.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi
Glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku velja strogo načelo formalnosti postopka, zaradi katerega sodišče o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, so za odločitev v tem postopku pravno nepomembne pritožbene trditve o tem, da novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti dosedanjega lastnika nepremičnine.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – solastnina – razpolaganje s solastnim deležem – etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – pravni interes – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku – postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo SPZ etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo zemljiškoknjižno evidentirano, in da tudi taka razmerja uživajo pravno varstvo. Med temi primeri so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.
ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva njihove lastninske pravice in predstavlja le dodatno možnost varstva lastnikov v stavbah v etažni lastnini, v katerih ta (še) ni pravno urejena.
Bistveno za presojo, ali gre za pravo ali za navidezno solastnino (in posledično za dejansko etažno lastnino), je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
fikcija vročitve - vročitev sodnega pisanja - iztek roka
Zakon posledico tako imenovane fikcije vročitve veže na iztek petnajstdnevnega roka, v katerem je naslovniku omogočeno, da lahko sodno pisanje pri vročevalcu dvigne in se z njim seznani, ne pa na dan, ko je bilo po izteku roka pisanje tudi puščeno naslovniku v predalčniku (kot se zmotno navaja v pritožbi). Šteje se, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se pritožbeni rok izteče. Po podatkih spisa je bil zadnji dan pritožbenega roka 9.11.2015, nasprotni udeleženec pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 13.11.2015 - že po izteku pritožbenega roka - na nepristojno Okrajno sodišče v Celju, na pristojno sodišče pa je prispela 16.11.2016. Glede na to o pravočasnosti pritožbe nikakor ni mogoče govoriti.
Zaznambo spora je mogoče dovoliti tudi na podlagi tožbe, v kateri tožnik (predlagatelj zemljiškoknjižnega postopka) ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini na originaren način uveljavlja s podrejenim (eventualnim) tožbenim zahtevkom. V postopku izpostavljeno vprašanje možnosti (kasnejšega) izbrisa zaznambe je materialnopravno vprašanje in za postopek dovolitve vpisa niti ni bistveno. Na izid tega pritožbenega preizkusa zato ne vpliva, če se sodišče prve stopnje glede navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri ni posebej opredelilo.
vpis lastninske pravice - skupna lastnina - razpolaganje z nedoločenim delom nepremičnine v skupni lastnini
Skupni lastniki lahko s stvarjo v skupni lastnini razplagajo le skupno. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za neprimerno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izdalo šest od skupno šestnajstih skupnih lastnikov.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0071246
SPZ člen 66, 66/3. SZ-1 člen 177, 177/1. OZ člen 3, 14, 51, 55/1, 52, 507, 513, 513/3. ZZK-1 člen 13.
tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe s tožnikoma – prodaja nepremičnine – solastnina – zakonita predkupna pravica – ponudba predkupnemu upravičencu – ponudba za sklenitev prodajne pogodbe – odpoved predkupni pravici – prosto urejanje obligacijskih razmerij – neobličnost
Predkupni upravičenec se lahko kadarkoli predkupni pravici odpove (načelo dispozitivnosti iz 3. člena OZ – prosto urejanje obligacijskih razmerij). Odpoved je enostranska izjava volje predkupnega upravičenca. Ker se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, po 14. členu smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle, in je načeloma predpisana neobličnost pravnih poslov (prvi odstavek 51. člena), odpoved (enostranska izjava volje) ni obličen pravni posel.
zapuščinski postopek – oprava zapuščinske obravnave – zapuščina – premoženje zapustnika – neurejeno zemljiškoknjižno stanje – domneva lastninske pravice
Za nepremičnine zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti priskrbi popis vseh nepremičnin, ki so v zemljiški knjigi vpisane na ime zapustnika (lustrum). V praksi so pogosti primeri neusklajenega dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja. Dokler ni ovržena domneva lastninske pravice, velja, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (prvi odstavek 11. člena SPZ). Zapuščinsko sodišče je vezano na domnevo, dokler z dediči ne ugotovi, da je ovržena. Drži, da je v pravni teoriji zaslediti stališče, da izjemoma sodišče lahko izpusti tako nepremičnino iz sklepa o dedovanju. Vendar le, če o tem, da nepremičnina ne sodi več v zapuščinsko maso, med dediči ni spora in če so s strani upnika podani dokazi, da je bila (in katera) nepremičnina odtujena.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbe lastninske pravice – prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost zakona
Absurdno je stališče toženca, da bi lastniki tožbo morali vložiti v roku treh let po njegovem vpisu v zemljiško knjigo, saj takrat materialnopravna neveljavnost vknjižbe sploh še ni bila ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po uveljavitvi ZZK-1, ki ne vsebuje prehodne določbe v zvezi z izbrisno tožbo, kar pomeni, da učinkuje takoj, pa prekluzivnega roka za vložitev izbrisne tožbe ni več.
ZZK-1 je mogoče uporabiti za vsa, tudi že pred uporabo novega zakona, nastala pravna razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082220
ZVEtL člen 3, 6, 22. SPZ člen 23, 49. ZZK-1 člen 33, 33/1.
pridobitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – priposestvovanje – pravni naslov – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – posamezen del stavbe – del podstrešja – upravičenje do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja – razpolaganje s solastniškim deležem – skupni del
Predlagatelj ni izkazal upravičenja do pridobitve lastninske pravice na delu podstrešja kot posameznem delu stavbe. Pravna prednica predlagatelja namreč ni mogla razpolagati s solastniškim deležem na pravno še vedno nerazdeljenem skupnem delu kot s samostojno stvarjo.
podlaga za vknjižbo pravice - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - zadnji pridobitelj večkratnega zaporednega prenosa pravic - sklep o dedovanju
Zamudna sodba je po podatkih spisa pravnomočna in predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice.
Predlagatelj ni uspel izkazati, da druga listina predstavlja podlago za (nadaljnji) prenos lastninske pravice na njegovo ime v deležu 1/8.
Gre za sklep o dedovanju po pokojnem M.P. Zemljiške parcele št. 1 k.o... Slednje niti ni v ugotovljenem obsegu zapuščine. Glede nje je v sklepu navedeno, da sta zapustnikova sinova V.P. in A.P. "izločala 1/2 na nepremičnini s parc. št. 1 v vl. št. 1 k.o. , kar sta jima zapustnikova žena S.P. in zapustnikov sin K.P. priznala".
Ni mogoče govoriti o tem, da gre za zapis dogovora med dediči o nekem drugem premoženju izven obsega zapuščine, ki bi glede na vsebino in obliko lahko predstavljal listino, primerno za vknjižbo v zvezi s sporno zemljiško parcelo (npr. zapis sodne poravnave, ki je listina iz drugega odstavka 40. člena ZZK-1).
ZPP člen 339, 339/2-11. ZNP člen 37. ZZK-1 člen 120.
predlog za vpis zaznambe izbrisne tožbe - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti predlagatelja
Sodišče je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa s strani prvotnega pooblaščenca predlagateljice obveščeno, da je zoper predlagateljico v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Navedeno bi pri sodišču moralo vzbuditi dvom o predlagateljičini poslovni in s tem procesni sposobnosti, kar bi narekovalo, da preveri podane navedbe in šele nato odloči. In ker ni tako ravnalo, in je iz v pritožbi predloženi odločbi CSD razvidno, da predlagateljico zastopa zakonita zastopnica, je storilo absolutno bistveno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ko je upoštevalo umik predloga z dne 9.3.2016, ki ga ni podala niti odobrila
procesna sposobnost - dvom o obstoju procesne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Sodišče mora tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo.
Za postopek popravljanja pomotnih vpisov velja 200. člen ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče v takih primerih začne postopek sicer po uradni dolžnosti, da pa se za sam postopek popravljanja smiselno uporabljajo pravila, določena v petem poglavju ZZK-1, ki tudi sicer veljajo za vpise, o katerih zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti.
Predlagatelj bi lahko ob izpolnitvi ostalih pogojev uspešno predlagal vpis tudi zoper univerzalno pravno naslednico, če bi priložil listino, ki bi izkazovala univerzalno pravno nasledstvo. Take listine ni priložil1 in se nanjo v predlogu tudi ni skliceval. Samo dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da je bila nasprotna udeleženka vpisana pri služeči nepremičnini na podlagi sklepa o dedovanju, ni dovolj, predlagatelj bi se moral v predlogu sklicevati na sklep o dedovanju po pokojnem in ga priložiti oz., če je ta že vložen v informatizirano zbirko listin, navesti opravilno številko zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.