STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060315
SPZ člen 8. ZPP člen 2, 2/1, 13, 72, 72/7, 73, 73/2, 285. ZZK-1 člen 125.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev – oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitev lastninske pravice na objektu – superficies solo cedit – sklepčnost tožbe – iura novit curia – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe – izločitev predsednika sodišča
Končne odločitve ni mogoče izpodbiti zaradi morebitnih napak v postopkih za izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe.
Sodišče ne sme dosoditi nekaj drugega, kot zasleduje tožeča stranka s tožbenim predlogom, lahko pa dosodi manj: če zavrne dele tožbenega zahtevka, ki po materialnem pravu niso utemeljeni ali so nepotrebni, ne prekorači tožbenega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060351
OZ člen 39, 40, 40/2, 40/3, 190, 198. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59, 181. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. ZPP člen 181, 181/3, 302, 302/3.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – skupno premoženje zakoncev – izpodbijanje pravnega posla, s katerim je zakonec razpolagal s skupnim premoženjem – nedopusten nagib – simuliran pravni posel – fiktiven pravni posel – ničnost prodajne pogodbe – zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe – plačilo uporabnine – poziv k plačilu uporabnine – privolitev v prikrajšanje – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe – dobra vera nadaljnjega pridobitelja – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravni interes za vmesni ugotovitveni zahtevek – branje izpovedb prič v ponovem sojenju – poslovna sposobnost pravdne stranke – postavitev skrbnika – načelo prirejenosti postopkov
Ker gre za predhodno vprašanja o glavnem zahtevku (izbrisna tožba, ugotovitev lastninske pravice na podlagi zakona), tožnici pravnega interesa za vmesni ugotovitveni postopek niti ni bilo treba dokazovati.
Prejudicialnost pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku nadomešča siceršnjo procesno predpostavko za ugotovitveno tožbo.
Sodišče je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe zaradi nedopustnega nagiba, in ne njegove izpodbojnosti zaradi pomanjkanja prodajalčeve razpolagalne sposobnosti. To pa je ključno pravno relevantno dejstvo, od katerega je odvisno, ali je treba pri izbrisni tožbi presojati tudi dobrovernost pridobitelja. Dobrovernost se povezuje z načelom zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ) le v primeru razpolagalne nesposobnosti odsvojitelja. Kadar pa je pravni posel ničen sam po sebi, pridobitelja dobra vera ne varuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077532
ZIP člen 250, 251. ZIZ člen 56a, 57, 58, 58/1, 58/3, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vpis v javno knjigo - publicitetno načelo - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank zaradi odsotnosti objave v zemljiški (ali drugi ustrezni javni) knjigi ne more učinkovati proti novima lastnikoma. ZIP je namreč predpisal vpis zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v ustrezno javno knjigo, na nepremičnini na območju, za katerega ni zemljiške knjige, pa se je pridobila z vpisom v intabulacijsko ali v drugo knjigo, v katero se vpisuje zastavna pravica na nepremičninah. Šele tako vknjižena zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve sproži učinek zoper tistega, ki je lastninsko pravico pridobil pozneje. Popis nepremičnine torej ne zadostuje za učinkovanje zastavne pravice proti kasnejšemu pridobitelju nepremičnine.
Sodišče ugovora zastavnih dolžnikov ni pred odločitvijo vročilo v odgovor upniku z opozorilom na posledico, da se bodo njune navedbe, če upnik nanje ne bo odgovoril, štele za resnične. Upniku je bil ugovor v predhodnem postopku vročen v izjavo kot ugovor tretjega, pri čemer za zavrnitev takšnega ugovora zadostuje upnikovo nasprotovanje. Glede na postopanje sodišča prve stopnje upnik tedaj ni mogel pričakovati vsebinske obravnave ugovora, zato ni bil že tedaj dolžan podati vseh trditev, na podlagi katerih utemeljuje svoj zahtevek zoper zastavna dolžnika. Takšno ravnanje predstavlja kršitev pravice do izjave.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
Pritožnici utemeljeno opozarjata, da izpodbijani sklep ne vsebuje izreka. ZZK-1 v drugem odstavku 152. člena izrecno določa, da mora izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, obsegati identifikacijski znak nepremičnine, na katero se vpis nanaša, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, vrsto in vsebino vpisa, ki se s sklepom dovoljuje.
ZZK-1 člen 38, 38/2, 146, 146/1-3. ZKZ člen 17, 19, 22.
vpis lastninske pravice na kmetijskem zemljišču – predložitev potrebnih listin – sklep upravne enote, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči po ZKZ
V tej zadevi je s predložitvijo sklepa UE zadoščeno pogoju iz drugega odstavka 38. člena ZZK-1. V njem je pristojna upravna enota zavzela jasno stališče, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, ki bi bil podvržen uporabi pravil III. poglavja ZKZ o omejitvah v prometu s kmetijskimi zemljišči. Stališče UE temelji na vsebinski presoji konkretnega pravnega posla. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela prirejenosti postopkov se sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme ukvarjati s presojo, ali gre za promet v smislu 17. člena ZKZ.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
vknjižba latninske pravice – označba nepremičnine – označba katastrske občine
V sodbi, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu, je navedena tako številka parcele kot katastrska občina, le da slednja le z imenom, ne pa tudi s številčno šifro. Glede na to, da je na območju Republike Slovenije le ena katastrska občina G., dvoma v identiteto nepremičnine, kljub odsotnosti številčne šifre katastrske občine ne more biti.
nepremičnina - vpis v zemljiško knjigo - formalni preizkus
Iz vsebine sodne poravnave, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v predmetnem postopku, izhaja, da so nasprotni udeleženci (kot toženci) in predlagatelj (kot tožnik) v njej zgolj opisno določili del par. št. 6/6, na katerem naj bi predlagatelj pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in se dogovorili, da geometer postavi mejo po dogovorjeni liniji parcelne meje, priposestvovalni del pa naj bi dobil novo parcelno številko. Sodna poravnava torej govori o delu parc. št. 6/6 in ne vsebuje nobenega identifikatorja, zato ni izvršljiva in ne omogoča vpisa v zemljiško knjigo. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj ni mogel odpraviti niti s predložitvijo listin o naknadni geodetski odmeri.
vknjižba lastninske pravice – vsebina posadne listine
Posadna listina mora vsebovati izjavo volje izstavitelja o priznanju pravnih dejstev, ki so pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice in priznanje, da je pridobitelj na podlagi prav teh dejstev pridobil izvirno pravico.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga stranke in v mejah zahtevkov za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon (načelo dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka – 125. člen ZZK-1). Noben zakon ne določa, da bi se pravno poslovna pridobitev lastninske pravice vpisala po uradni dolžnosti.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
V zemljiškoknjižnem postopku je uveljavljeno načelo formalnosti, ki se izkazuje tudi v določbi 31. člena ZZK-1, po kateri mora biti v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina vpisana z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V sklepu o preizkusu terjatev sta navedeni številka stavbe in katastrske občine, res še številka stanovanja in ne pravilno posameznega dela št. 1, a dvom v identiteto ovrže dodaten opis v sklepu - IV. nadstropje in enosobno stanovanje, kar je skladno z opisom v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084772
ZEN člen 8. ZPP člen 285, 324, 324/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine – oblikovanje zahtevka – materialno procesno vodstvo – uvod sodbe – pomanjkljivosti v uvodu sodbe – povrnitev pravdnih stroškov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti spornih predmetov – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo – potrebni stroški
Ko posameznik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat. Da bi bil zahtevek sklepčen, bi moral tožnik zato zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcelne številke 1/0 k. o. X, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru (ki ga bo med sodnim postopkom izdelal sodni izvedenec) označen z rezervirano parc. št. … k. o. X.
zemljiškoknjižni postopek na predlog - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - zahtevek za vpis lastninske pravice
V formalnem zemljiškoknjižnem postopku je treba upoštevati tudi načelo dispozitivnosti, in je predlagateljica upravičeno v svojo korist predlagala, upoštevaje vsebino listine, ki je podlaga za vpis, vpis glede spornih parcel do solastninskega deleža 1/3.
zemljiškoknjižni postopek - zavrženje ugovora nasprotnega udeleženca - nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - vračanje vloge v popravo - opozorilo stranki v pravnem pouku
Pritožnik v tem postopku ni bil poučen o obvezi vlaganja vlog v slovenskem jeziku in tudi ne opozorjen na posledice zavrženja take vloge. V taki situaciji ni mogoče smiselno uporabiti določbe 336. člena ZPP, saj na v sklepu izrečeno posledico nerazumljive vloge udeleženec ni bil opozorjen.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084803
SPZ člen 10, 41, 44, 44/2. OZ člen 440. ZZK-1 člen 8, 243. ZTLR člen 28, 28/2.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dedovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera – prodajna pogodba – prodaja tuje stvari – izbrisna tožba
Drugi odstavek 44. člena SPZ varuje le tistega, ki je nepremičnino pridobil s pravnim poslom.
Pri dedovanju gre za izvedeni način pridobitve, kar pomeni, da dediči pridobijo lastninsko pravico v trenutku zapustnikove smrti v enakem obsegu, kot jo je imel pred tem zapustnik.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077529
ZIZ člen 244. ZZK-1 člen 15a, 15a-2, 15a-3, 15a-4. SPZ člen 105, 105/1, 112. ZUstS člen 44.
zavarovanje davčnega dolga – zastavna pravica na nepremičnini – zemljiška knjiga – načelo javnosti – zemljišče pod stavbo – splošni skupni del stavbe – posebni skupni del stavbe – oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo – odločba Ustavnega sodišča – pravne posledice odločitve
Ker je bilo do začetka učinkovanja razveljavitev zakonov v zvezi z obdavčitvijo nepremičnin o dolžnikovi obveznosti že pravnomočno odločeno, odločbi Ustavnega sodišča na dolžnikovo obveznost ne vplivata. To, da je dolžnik vložil tudi pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, ni pravno pomembno za postopek zavarovanja z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah in zanjo velja načelo javnosti in oblikovalnih učinkov vpisov. Za konkretni nepremičnini iz zemljiške knjige ne izhaja, da bi šlo pri teh nepremičninah za zemljišče pod stavbo oziroma zemljišče, ki predstavlja skupen del stavbe, saj bi v nasprotnem primeru pri teh nepremičninah bilo navedeno, da gre za splošne skupne dele. Dokler gre za nepremičnine (zemljiške parcele) v izključni lasti dolžnika, pa je te nepremičnine v breme dolžnika mogoče obremeniti.
Pri vsaki nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe, se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo kot njen osnovni položaj. Nepremičnina je vpisana kot posamezni del stavbe, dalje je pri njej vpisana lastninska pravica v deležu 1/1 v korist dolžnika na posameznem delu ter delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Glede na navedeno dolžnik tudi glede te nepremičnine ni izkazal, da bi šlo za skupen del stavbe v etažni lastnini.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.