poprava pomotnega vpisa - načelo vrstnega reda odločanja
Ker je bil postopek pomotnega vpisa začet dan kasneje, ima postopek vpisa hipoteke in zaznambe izvršbe prednost oziroma učinkuje že z dnevom začetka postopka. Tudi za postopek popravljanja pomotnega vpisa velja načelo vrstnega reda odločanja o vpisih, upoštevajoč začetek postopka in zemljiškoknjižno stanje v trenutku začetka postopka.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072593
ZPP člen 204. ZZK -1 člen 13, 13/1, 13/2, 20a.
stranska intervencija – obvestilo o pravdi – stavbna pravica – prenos stavbne pravice – plačilo nadomestila za stavbno pravico – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo – vsebina vpisa pravice – dolžnost plačila nadomestila za stavbno pravico novega imetnika
Predlog tožene stranke, da v pravdo vstopi stranski intervenient, ima pravno naravo obvestila o pravdi v smislu določbe 204. člena ZPP. O utemeljenosti takega predloga sodišče ne odloča in ga tudi ne preverja, ampak ga le posreduje tistemu, ki mu je namenjeno.
Ker nadomestilo za stavbno pravico ni predmet vpisa v zemljiško knjigo, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Novi imetnik stavbne pravice glede vseh iz stavbne pravice izvirajočih upravičenj in obveznosti vstopi v položaj prejšnjega imetnika in ga ne glede na svoje želje ne more spremeniti. Tudi obveznost plačila nadomestila je obveznost vsakokratnega imetnika stavbne pravice in ne le pogodbene stranke lastnika nepremičnine oziroma prvotnega imetnika.
ZZK-1 člen 86, 87, 88, 98. ZIZ člen 162, 163, 167, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - sklep o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo služnostnih pravic - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
S sklepom, ki predstavlja v tem postopku ponujeno podlago za vpis, je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom VL 155269/2015 z dne 11.12.2015, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem, cenitvijo in prodajo drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic – konkretno služnostnih pravic. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da gre za nepravo stvarno služnost, zemljiškoknjižni imetnik te pravice pa je dolžnik iz zgoraj navedenega izvršilnega postopka. Pravilna je presoja zemljiškoknjižnega sodišča, da konkretni sklep o izvršbi (v povezavi z zemljiškoknjižnimi pravili in določbami ZIZ) ne daje podlage za vpis zaznambe izvršbe (in vknjižbo hipoteke), kakršna sta predvidena, ko sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino.
V zemljiškoknjižnem postopku, kjer se skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 31. členom ZNP smiselno uporablja ZPP, je v primeru, če je pritožba vložena po pooblaščencu, to lahko le odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi pritožbe, sicer sodišče pritožbo zavrže (prim. 87. člen ZPP), na kar je bil udeleženec opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060392
ZVEtL člen 3, 4, 14, 16, 22. ZZZDR člen 51, 51/2.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – predlagatelj postopka – udeleženci postopka – pravni interes za udeležbo v postopku
Zakonec, ki izkaže, da je v trajanju zakonske zveze pridobil skupno lastninsko pravico na stavbi oz. delu stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 142, 148, 148/1-1, 150, 150/2.
vknjižba lastninske pravice - navedba listin, ki so podlaga za vpis
Prvi odstavek 140. člena ZZK-1 jasno terja, da v samem zemljiškoknjižnem predlogu predlagatelj navede listine, ki so podlaga za zahtevani vpis. To pomeni, da mora tudi v primeru verige pravnoposlovnih prenosov lastninske pravice predlog vsebovati navedbo vseh pogodb, ki so podlaga za predlagani vpis. Listine morajo biti ustrezno opredeljene. Postopanje notarja, ki je vse listine zvezal (fizično spojil) in nadaljnje postopanje pooblaščenke predlagateljev, ki je v postopku pripenjanja prilog k zemljiškoknjižnemu predlogu te listine skenirala kot en dokument, ne razbremenjuje dolžnosti navedbe vseh listin, ki predstavljajo podlago za vpis.
ZZK-1 člen 48, 48/2, 124, 148, 149.. ZDavP-2 člen 111, 111/2, 117a, 117a/1.
predznamba zastavne pravice - sklep davčnega organa - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo - načelo formalnosti
Davčni organ lahko zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, tudi kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. S sklepom o zavarovanju davčni organ lahko odredi med drugim tudi predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (drugi odstavek 111. člena in prvi odstavek 117.a člena ZDavP-2). V dveh mesecih po izvršljivosti odločbe mora davčni organ predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Predlagateljica je za davčni organ vložila zemljiškoknjižni predlog na podlagi listine z dne 1.6.2015, dokončne inšpekcijske odločbe, izdane v davčnem postopku, v katerem je bila predlagana in na podlagi tam izdanega sklepa vpisana predznamba zastavne pravice. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je pravilno odločila, da vpis ni dovoljen, glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi z opozorilom, da se lahko predznamovana pravica pridobi le v obsegu, v katerem je upravičena glede na drugi odstavek 48. člena ZZK-1.
ZD člen 210 – 212, 221, 221/1. ZZK-1 člen 1. ZPP člen 3, 3/3.
dodatni sklep o dedovanju – zemljiška knjiga – lastninska pravica v pričakovanju – fotokopija pogodbe v verigi – predlog za vzpostavitev etažne lastnine
Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
Pravnomočnost zemljiškoknjižnega sklepa udeležence zemljiškoknjižnega postopka zavezuje glede vseh vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v postopku. Če ni materialnopravne podlage za vknjižbo, so podani razlogi formalne neveljavnosti vknjižbe (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), ki jih morajo udeleženci zemljiškoknjižnega postopka uveljavljati v njem.
vknjižba izvedene pravice - pravočasnost ugovora - postopanje nepristojnega sodišča
Ugovor je bil naslovljen na nepristojno sodišče in na nepristojno sodišče tudi poslan. Na pristojno sodišče je vloga prispela prepozno, po poteku roka za ugovor. Pravni pouk je glede naslova za vložitev ugovora povsem jasen, za njegovo razumevanje ni potrebno nobeno pravno znanje. Tudi ni mogoče nepravilne vložitve pripisati očitni pomoti vložnika. Sodna praksa zavzema enotno stališče, da je vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila vloga pravočasno vložena, če je vloga samo poslana napačnemu sodišču, a je pravilno naslovljena. Vendar pa ni mogoče spregledati ravnanja sodišča, ki je pisanje prejelo in ga kot nepristojno vrnilo vložnici. Če bi namreč 22.4.2016, ko je pisanje že pregledalo, postopalo pravilno in le tega odstopilo pristojnemu sodišču (prim. 229. člen Sodnega reda), bi pisanje verjetno prispelo pravočasno, do 25.4.2016. Zato dejstva, da je pisanje prispelo na pristojno sodišče po izteku roka za ugovor, v taki situaciji ni mogoče šteti v breme vlagatelja pisanja.
Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe ali pogodbe, ki je prenehala z učinkom ex tunc.
Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan pridobitelj, se v primerih kot je obravnavani, rešuje z izbrisno tožbo. Gre namreč za tipičen primer materialnopravno neveljavne vknjižbe, ki ga Zakon o zemljiški knjigi izrecno predvideva v 1. točki tretjega odstavka 243. člena.
Zahtevek kot ga postavlja tožeča stranka, glede na zatrjevana dejstva, ni primeren, kar z drugimi besedami pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo zahteva. Za uveljavitev svojih pravic je torej izbrala napačno pot.
Tako sodna praksa kot pravna teorija sta enotni tudi v stališču, da takšne napake ni mogoče sanirati z materialno procesnim vodstvom.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0085571
ZPP člen 182, 182/3, 192, 199, 343. ZZK-1 člen 80, 80/1, 243, 245. ZIZ člen 16, 16-5, 53, 53/1, 64, 272, 272/1. OZ člen 255, 255/2, 260. ZFZ člen 15b, 15b/1,15b/4, 15b/4-1, 15c.
udeleženec postopka zavarovanja – upravičena oseba za vložitev ugovora proti sklepu o zavarovanju – stranska intervencija – nedopustnost stranske intervencije v postopku zavarovanja – ugovor tretjega – izbrisna tožba – zavarovanje zahtevka in izbrisne tožbe – zaznamba v zemljiški knjigi – učinki vknjižbe in zaznambe – glavni zahtevek – podrejeni zahtevek – verjetnost terjatve – izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika – trditveno in dokazno breme – notarska prodaja nepremičnin – notarska hipoteka
Položaja stranskega intervenienta v smislu določb ZPP v postopku zavarovanja tretji osebi, na katero se sklep o zavarovanju ne nanaša, ni mogoče priznati.
ZIZ sam celovito ureja, kdo je lahko udeleženec v postopku, in sicer v 5. točki 16. člena kot udeleženca določa osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. Le ti lahko torej sodelujejo v izvršilnem postopku ali v postopku zavarovanja, vendar le v okviru procesnih položajev in možnosti, kot jih opredeljuje ZIZ. Zato priglasitev stranske intervencije na strani ene od strank v postopku zavarovanja ni možna.
Zahtevek pod točko 1 predstavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe in izbrisno tožbo v smislu 243. člena ZZK-1 Gre za zahtevek, katerega izpolnitev se zavaruje z zaznambo v zemljiški knjigi v smislu 245. člena ZZK-1.
Sama odtujitev ali obremenitev sporne nepremičnine v ničemer ne more ogroziti položaja tožeče stranke v zvezi s tem zahtevkom, zato izdaja začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom ni niti potrebna.
Podrejeni zahtevek oziroma terjatev iz tega zahtevka je lahko verjetna le v primeru, da ni verjetna terjatev iz glavnega zahtevka.
Za zahtevek iz izpodbojne tožbe v smislu 255. člena OZ ne zadošča zgolj zatrjevanje oškodovanja upnikov, temveč je potrebno izkazati (oziroma ob odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka dokazati), da zaradi tega dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za plačilo upnikove terjatve, kar v konkretnem primeru pomeni, da je zahtevek lahko utemeljen le, če zaradi ravnanja prvotoženca tožeča stranka ne bo dobila poplačila, ki bi ga sicer dobila, in lahko to poplačilo doseže z izvršbo na sporni nepremičnini (primerjaj 260. člen OZ).
Res je sicer, da ni mogoče točno navesti, za koliko bi bilo sporno nepremičnino mogoče prodati. Vendar pa ob takem razkoraku med ocenjeno vrednostjo nepremičnine in vrednostjo hipotek, ob upoštevanju, da je izpodbojni zahtevek vložen glede nezavarovane terjatve tožeče stranke, tega ugovora drugotoženca ni mogoče kar tako zavrniti kot preuranjenega.
Tožeča stranka bi morala za izkaz verjetnosti izpodbojnega zahtevka verjetno izkazati tudi, da bi bila iz te nepremičnine lahko poplačana, torej da vrednost nepremičnine zadostuje najprej za poplačilo vseh hipotekarnih upnikov, nato pa še za njene terjatve iz izpodbojnega zahtevka.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC0004513
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 243, 243/1.
skupno premoženje zakoncev - prodaja nepremičnine v izvršbi - izbrisna tožba
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem. S tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
Ker tožnikova stvarna pravica zardi vknjižbe ni bila kršena, pogoj za izbrisno tožbo ni izpolnjen.
Že iz vsebine petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja obveznost sodišča, da s sodbo odloči o vpisu lastninske pravice na dolžnika. Tožbeni zahtevek mora biti torej oblikovan tako, da bo na podlagi sodbe, če bo zahtevku ugodeno, lastninska pravica vpisana na dolžnika.
vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - dvom o identiteti nepremičnine kot ovira za vpis v zemljiško knjigo
Stališče, da je treba po prvem odstavku 31. člena ZZK-1 predlagani vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo - ustalilo se je stališče, da je treba navedeno določbo razlagati vsebinsko, in ne dobesedno. Vpisa ni mogoče dovoliti v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
V trenutku začetka postopka je bil zemljiškoknjižni predlog neutemeljen. Predlog torej ni bil nepopoln vsled pomanjkljivosti iz 3. točke prvega odstavka 146. člena ZZK-1, kar bi bilo mogoče glede na četrti odstavek 146. člena v zvezi s tretjim odstavkom 158. člena ZZK-1 naknadno popraviti v ugovornem postopku.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060315
SPZ člen 8. ZPP člen 2, 2/1, 13, 72, 72/7, 73, 73/2, 285. ZZK-1 člen 125.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev – oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitev lastninske pravice na objektu – superficies solo cedit – sklepčnost tožbe – iura novit curia – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe – izločitev predsednika sodišča
Končne odločitve ni mogoče izpodbiti zaradi morebitnih napak v postopkih za izločitev sodnika, ki ni izdal končne odločbe.
Sodišče ne sme dosoditi nekaj drugega, kot zasleduje tožeča stranka s tožbenim predlogom, lahko pa dosodi manj: če zavrne dele tožbenega zahtevka, ki po materialnem pravu niso utemeljeni ali so nepotrebni, ne prekorači tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077532
ZIP člen 250, 251. ZIZ člen 56a, 57, 58, 58/1, 58/3, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - vpis v javno knjigo - publicitetno načelo - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank zaradi odsotnosti objave v zemljiški (ali drugi ustrezni javni) knjigi ne more učinkovati proti novima lastnikoma. ZIP je namreč predpisal vpis zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v ustrezno javno knjigo, na nepremičnini na območju, za katerega ni zemljiške knjige, pa se je pridobila z vpisom v intabulacijsko ali v drugo knjigo, v katero se vpisuje zastavna pravica na nepremičninah. Šele tako vknjižena zastavna pravica in zaznamba izvršljivosti terjatve sproži učinek zoper tistega, ki je lastninsko pravico pridobil pozneje. Popis nepremičnine torej ne zadostuje za učinkovanje zastavne pravice proti kasnejšemu pridobitelju nepremičnine.
Sodišče ugovora zastavnih dolžnikov ni pred odločitvijo vročilo v odgovor upniku z opozorilom na posledico, da se bodo njune navedbe, če upnik nanje ne bo odgovoril, štele za resnične. Upniku je bil ugovor v predhodnem postopku vročen v izjavo kot ugovor tretjega, pri čemer za zavrnitev takšnega ugovora zadostuje upnikovo nasprotovanje. Glede na postopanje sodišča prve stopnje upnik tedaj ni mogel pričakovati vsebinske obravnave ugovora, zato ni bil že tedaj dolžan podati vseh trditev, na podlagi katerih utemeljuje svoj zahtevek zoper zastavna dolžnika. Takšno ravnanje predstavlja kršitev pravice do izjave.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060327
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 187, 191, 191/2, 196.
izvršba na nepremičnino – zahtevek na vknjižbo lastninske pravice dolžnika – nujni sosporniki – enotni sosporniki – zakonca – skupno premoženje – sprememba tožbe – razširitev tožbe na novega toženca – soglasje prvega toženca
Med postopkom je tožeča stranka razširila tožbo na drugotoženca kot zemljiškoknjižnega lastnika sporne nepremičnine, ki je pristal na razširitev tožbe in v takem primeru za razširitev tožbe ni potrebno še soglasje prvega toženca, kot neutemeljeno trdi prvotoženec v pritožbi.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0085054
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 11, 40a. ZVEtL člen 9, 10, 10/1, 11, 11/1, 15, 31. SPZ člen 18, 23, 23/1. ZPPLPS člen 1, 1/2.
vzpostavitev etažne lastnine – nedokončana etažna lastnina – pravni interes – vpis stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo – vpis delov stavb, ki služijo več večstanovanjskim stavbam
Z vpisom stavb in njihovih delov v zemljiško knjigo so posamezni deli zgradb – glede katerih predlagatelji predlagajo vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL – postali nepremičnine in torej samostojni predmet stvarnih pravic. Pogoji za vodenje postopka za dokončanje etažne lastnine po ZVEtL v takem primeru niso podani.