vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - prehodne in končne določbe
Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.
ZZK-1 člen 24, 25.. ZAgrS člen 7.. ZPVAS člen 2, 2/2.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - agrarna skupnost - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - pravna oseba
ZZK-1 res ne določa izrecno, da se v zemljiško knjigo kot nosilci pravic lahko vpišejo le fizične in pravne osebe, vendar je to razumljivo in logično glede na to, kdo je lahko subjekt pravic, ki se vpisujejo, posredno pa to izhaja tudi iz 24. in 25. člena ZZK-1, ki kot imetnika pravic navaja le fizično ali pravno osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00003146
ZIZ člen 24, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3, 73, 170, 170/2.. ZZK-1 člen 8, 8/2.
nadaljevanje izvršbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - zemljiška knjiga - upoštevanje podatkov po uradni dolžnosti - zaupanje v zemljiško knjigo - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - položaj dolžnika - položaj tretjega - ugovor dolžnika - ugovor tretjega - nevpisana lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - dobrovernost hipotekarnega upnika - pravna teorija - odstop od sodne prakse
Ni si mogoče zamisliti izvršilnega postopka, ki teče za realizacijo hipoteke na določeni nepremičnini, katerega odločba bo življenjska, logična in za stranke postopka ne bo pomenila presenečenja, če izvršilno sodišče ne upošteva tudi aktualnega stanja zemljiške knjige. Tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo (četrti odstavek 24. člena ZIZ), izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda.
Vložnik je zatrjeval, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, kar je vsebina ugovora tretjega (prvi odstavek 64. člena ZIZ) in ne ugovora hipotekarnega dolžnika, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Kot ugovor tretjega je vlogo tudi naslovil. V bistvenem je zatrjeval, da zemljiškoknjižni lastniški položaj glede obravnavanih nepremičnin, kjer je kot lastnik vpisan dolžnik, ni pravilen, saj je še pred nastankom prisilne hipoteke bila opravljena odsvojitev, pri čemer je bil opravljen tudi razpolagalni pravni posel in notarsko overjen podpis dolžnika, dotedanjega lastnika. Menil je, da je kot novi lastnik varovan zoper dolžnikove upnike.
ZIZ člen 273, 273/1. ZZK-1 člen 68, 68/1, 73, 73/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - vrste začasnih odredb - namen zavarovanja z začasno odredbo - zaznamba vrstnega reda - učinki zaznambe vrstnega reda
Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve in obremenitve posameznih nepremičnin je upnik vložil po tistem, ko je bila v zemljiški knjigi pri teh nepremičninah že vpisana zaznamba vrstnega reda v korist družbe A. d. o. o. Upoštevajoč določila 73. člena ZZK-1 pa začasna odredba, tudi če bi postala pravnomočna, po vknjižbi lastninske pravice spornih nepremičnin v korist družbe A. d. o. o. od vknjižbe ne bi mogla imeti več nobenih koristnih učinkov za upnika. Zato predlagana začasna odredba ne more ščititi nobenih upnikovih zahtevkov več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002828
ZPP člen 291, 291/1. ZZK-1 člen 5. OZ člen 190. ZGO-1 člen 21, 21/1.
avtobusna postaja - grajeno javno dobro - uporaba brez pravnega naslova - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave - aktivna legitimacija - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - nepotrebni dokazi
Samo dejstvo, da je na nepremičninah vzpostavljena avtobusna postaja, ki je javna služba, ne pomeni, da je nepremičnina grajeno javno dobro. Ta status se pridobi z ugotovitveno odločbo, ki pa v obravnavani zadevi očitno ne obstaja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede toženčevega premoženjskega stanja in zatrjevanega toženčevega posojila tožnici.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena, saj je tožnica uspela dokazati neresničnost vsebine potrdila o prejemu posojila (da ga ni prejela) in s tem v zvezi neresničnost izjave, dane notarju (o prejemu posojila) ter da je hipotekarna posojilna pogodba navidezna in zato nična, saj prava volja pravdnih strank očitno ni bila takšna, da bi sklenili obravnavano posojilno pogodbo. Zato je utemeljen tudi tožničin izbrisni zahtevek.
Tožnica je po svoji krivdi povzročila tožencu pritožbene stroške, saj je bila pritožbena obravnava 16. 12. 2016 preložena zato, ker je tožnica šele na pritožbeni obravnavi obvestila pritožbeno sodišče, da je v osebnem stečaju, kar je narekovalo vrnitev spisa sodišču prve stopnje zaradi izdaje sklepa o prekinitvi postopka in poziva upravitelju, da prevzame postopek.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavijo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v katere korist je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ker pa ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika (tožeče stranke) hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene v korist obdarjenca, posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika.
Za obstoj objektivnega elementa oziroma pogoja morata biti izpolnjeni dve zahtevi kumulativno: 1) posledica izpodbijanega dejanja mora biti zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika in 2) zaradi tega zmanjšanja lahko drugi upniki prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če izpodbojno dejanje ne bi bilo opravljeno.
V zvezi z drugo zahtevo za obstoj objektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno upoštevati plačilo, ki ga bodo upniki prejeli v stečaju iz razdelitvene mase.
O zaznambi spora oziroma izbrisne tožbe zemljiškoknjižno sodišče ne odloča po uradni dolžnosti. Tudi pri zaznambi izbrisne tožbe mora tožnik predlagati zaznambo spora ter predložiti potrdilo, da je bila tožba vložena in opravilno številko zadeve. V konkretnem primeru, ko ni niti zatrjevano, niti ne izhaja iz spisovnega gradiva, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izbrisne tožbe, ni mogoče trditi, da v pravdi postavljena izbrisna tožba odvzema tožnici pravni interes za predlaganje izdaje začasne odredbe.
Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.
ZPP člen 319.. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 124, 147, 148.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti sodbe - univerzalni pravni naslednik - dedič - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Pritožnica je univerzalna pravna naslednica (dedinja) zemljiškoknjižnega prednika (A. P.), kar pomeni, da je stopila na mesto svojega pravnega prednika in jo pravnomočna sodba veže.
ZZK-1 člen 31, 31/1, 40, 120, 148, 152, 154, 157, 158.. ZPP člen 339, 339/2-8.. URS člen 22.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - vročitev ugovora - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravica do izjave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - sporna dejstva
V obravnavanem primeru pravica do izjave pritožniku ni bila odvzeta, čeprav mu ugovor nasprotne udeleženke proti sklepu o dovolitvi vpisa zaradi črtane določbe ZZK-1 o vročanju ugovora drugim udeležencem postopka, ni bil vročen. Narava zemljiškoknjižnega postopka je namreč specifična, presoja sodišča je omejena zgolj na ugotavljanje obstoja formalnih pogojev za vpis iz 148. člena ZZK-1. Ne glede na nova postopkovna pravila pa ni dvoma,da mora biti zaradi spoštovanja pravice do izjave in zahteve po kontradiktornosti udeležencem dana možnost,da učinkovito vplivajo na odločitev sodišča v zadevi. V konkretnem primeru je predlagatelju bilo omogočeno, da se do argumentov sodišča opredeli in jih izpodbija v pritožbenem postopku, kar je z vložitvijo pritožbe, v kateri v drugem delu izpodbija odločitev vsebinsko, tudi storil.
V pogodbi je govora o stanovanju, vpis pa je predlagan pri zemljiški parceli. Ker je med udeleženci postopka sporno, ali je bila (očitno enostanovanjska stavba) prodana skupaj s funkcionalnim zemljiščem, oziroma kolikšna je površina zemljišča, potrebna za funkcioniranje stanovanjske stavbe, je očitno, da vpisa ni mogoče opraviti, saj spornih dejstev zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00000348
OZ člen 40, 40/2. ZZK-1 člen 5, 7, 243, 243/1. SPZ člen 92.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - procesna dispozicija - izbrisna tožba - ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage - načelo začetka učinkovanja vpisov - pogoji za vrnitveni zahtevek
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče s citiranim delom izreka učinkovanje odločitve o izbrisnem zahtevku vezalo na odložni pogoj. Učinkovanje procesne dispozicije pod odložnim pogojem pa sodna praksa dopušča le v primeru sklenitve sodne poravnave (306. člen ZPP). Zato bi moralo sodišče prve stopnje procesno dispozicijo tožnika, s katero učinkovanje izbrisnega zahtevka veže na (ne)uresničitev pogoja, zavrniti, saj učinkovanje sodne odločbe, razen v primeru sodne poravnave, ni mogoče vezati na uresničitev pogoja. Pritožba zato utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v tem delu izdalo pogojno sodbo in s tem zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje odločitev v prvem odstavku točke B/II izreka izpodbijane sodbe spremenilo in zahtevek tožnika, ki ga je uveljavljal z vlogo z dne 15. 9. 2016, zavrnilo.
zaznamba spora - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - originarna pridobitev stvarne pravice
Tožnik predlaga zaznambo spora pri delu v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine, ki ga bo tekom postopka opredelil izvedenec geodetske stroke. Zahtevek ni pomanjkljiv, postavljen je skladno z zakonom (prim. 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). Nasprotno stališče, ki ga ponuja pritožba, da v primeru, ko se zahteva ugotovitev na izviren način pridobljene stvarne pravice, na delu v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, glede katerega bo tekom sodnega postopka sodni izvedenec geodetske stroke izdelal elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, zaznamba spora ni mogoča, bi bilo preozko in nasprotno namenu instituta zaznambe spora, ki varuje vrstni red pridobitve stvarne pravice.
predznamba pridobitve lastninske pravice - prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev upravne enote
V predmetni zadevi se predlaga vpis predznambe pridobitve lastninske pravice glede parcele 1297/5 k.o. D.. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (predlagatelj je kot predkupni upravičenec sprejel ponudbo nasprotnega udeleženca za prodajo kmetijskega zemljišča, upravna enota je posel odobrila. Podani so pogoji za predlagano predznambo.
predznamba lastninske pravice - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - listina, ki je podlaga za vpis predznambe - sodna poravnava - sodna poravnava pod odložnim pogojem
Razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo) je veljaven le, če je veljaven tudi zavezovalni pravni posel.
Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se mora zaznamovati v zemljiški knjigi. Učinek takšne zaznambe je, da učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Glede na dejstveno podlago tožbe, ko je tožnica priložila tudi pogodbo, za katero je trdila, da jo je podpisal toženec kot prodajalec, je listina že izdana. Po določbi 1. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je zasebna listina podlaga za vknjižbo, če vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Podpis osebe, katere pravica se prenaša, spremeni, obremenjuje ali preneha, mora biti overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1). Pravilno je tožeča stranka poudarila, da je obveznost prodajalca, da opravi dejanja, ki bodo vodila h končnemu cilju strank kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine, to je do vpisa kupca v zemljiško knjigo kot lastnika. Zato je odločilno vprašanje, ali sta stranki pogodbo sklenili, kar je tožnica utemeljevala s trditvijo, da je toženec pisno pogodbo podpisal.
Ugotovljeno je, da je v kazenskem postopku izdana obsodilna sodba, ki je pravnomočna. 14. člen ZPP pa določa, da je v primeru, ko temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Kazensko sodišče je izdalo obsodilno sodbo zato, ker je Š.P. (oseba, ki naj bi se po trditvah tožbe dogovorila s tožencem, da bo ta po nakupu na dražbi njej ali družinskemu članu prodal stanovanje) uporabil ponarejeno listino in je bil podpis prodajalca (toženca) ponarejen.
V tej zadevi gre za tožnico kot osebo, ki ni oseba, ki bi bila v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
V kazenskem postopku velja načelo in dubio pro reo in tudi načelo materialne resnice, ter praksa slovenskih sodišč in teorija šteje, da vezanost po 14. členu ZPP velja tudi v razmerju do tretjih, to je oseb, ki v kazenskem postopku niso bile pravnomočno obsojene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00004546
SPZ člen 92, 92/2.. ZFPPIPP-UPB8 člen 267.. ZPP člen 306, 314.. ZZK-1 člen 5, 6, 7, 243, 243/1.
prodaja (nepremičnine) - ničnost kupoprodajne pogodbe - ugotovitveni tožbeni zahtevek - nedopusten nagib - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vrnitveni zahtevek - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - temeljna načela zemljiške knjige - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba izbrisne tožbe - učinkovanje sodne odločbe med strankami - zmotna uporaba materialnega prava
V zvezi z razlago navedene določbe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je potrebno pri presoji vprašanja pasivne legitimacije pri izbrisni tožbi, po prepričanju sodišča druge stopnje, predvsem izhajati iz temeljnih načel zemljiške knjige. Temeljno načelo začetka učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1), ki ureja trenutek učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, namreč določa, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Ker torej oblikovalni učinki vpisov nastopijo že z vložitvijo predloga (7. člen ZZK-1), je (lahko) izbrisni zahtevek utemeljen tudi v primeru, ko neveljavna vknjižba še ni realizirana.
Že na podlagi vpisane plombe začnejo učinkovati publicitetni učinki vpisa (6. člen ZZK-1) in s tem načelo zaupanja. Zato bi bil tožnik, ki uveljavlja materialnopravno neveljavno vknjižbo, brez pravnega varstva, če ne bi mogel že fazi, ko vknjižba lastninske pravice še ni bila realizirana, uveljaviti izbrisnega zahtevka in predlagati zaznambe izbrisne tožbe, ki varuje tožnika pred neugodnimi učinki načela zaupanja.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka po ZVEtL
Gre za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, na podlagi 15. člena ZVEtl. Ugovorne navedbe, s katerimi je nasprotna udeleženka problematizirala status B. B. K. kot upravičenega predlagatelja nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine oziroma lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet postopka, za zemljiškoknjižni postopek niso pravno pomembne. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče zgolj preverja, ali so podani formalni pogoji za predlagani vpis, ki jih določa ZZK-1.