terjatev zavarovana z zastavno pravico - zaznamba hipoteke - zaznamba spremembe obrestne mere - sprememba terjatve zavarovane s hipoteko - vpis spremembe terjatve v zemljiško knjigo
13.a člen Zakona o zemljiški knjigi v osmem v zvezi s sedmim odstavkom določa, da se lahko v primeru spremembe terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi zaznamuje znižanje obrestne mere ali spremembo zapadlosti terjatve. Če je obrestna mera zvišana, se torej takšna sprememba vpiše le, če je ustanovljena za to razliko (zvišanje terjatve) nova hipoteka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006658
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - nenadomestljiva škoda - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.
Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006639
ZZK-1 člen 243.
ugotovitev velikosti deležev - zemljiškoknjižno stanje - napačen vpis v zemljiški knjigi - dokazna ocena - trditveno in dokazno breme
Prvo sodišče je sicer zavzelo napačno stališče, da morebiten napačen vpis deležev v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodbe s strani zemljiškoknjižnega sodišča ne more biti podlaga za izbrisno tožbo (stranka, ki ni sodelovala v zemljiškoknjižnem postopku, lahko zahteva z izbrisno tožbo odpravo neskladja med pravnomočno sodbo, na podlagi katere je nasprotna stranka pridobila stvarno pravico, in vpisom, izvedenim na podlagi te pravnomočne sodbe), vendar pa to v ničemer ni vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo o tem delu tožbenega zahtevka že pravnomočno odločeno v zadevi P 199/2010, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče.
Izjemoma je možna izbrisna tožba v primeru takšnih pravnomočnih sodnih odločb, katerih procesni pogoji njihove izdaje omogočajo pravdnim strankam zlorabo procesnih pravil in je zato lahko prizadet pravni interes tretjega, do izdaje takšne sodbe pa je prišlo z izigravanjem zakona in zavajanjem sodišča. Ker se lahko izpolnitev pogodbene obveznosti zahteva samo zoper pogodbeno stranko, je opredelitev pogodbene stranke kot toženca v zvezi s takšnim zahtevkom materialno pravna pravilna. Pri tem pa dejstvo, ali je pri predmetu pogodbe, če je to nepremičnina, v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na tožence, ni pravno pomembno.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006558
ZTLR člen 28, 28/2. OZ člen 5. ZZK-1 člen 243. ZKZ-73 člen 21, 21/2, 24, 24/5, 25, 25/1, 25/2, 28.
prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - predmet dedovanja - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja - nedobrovernost - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007543
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
ZFPPIPP člen 331, 334, 334/1, 335, 335/1, 342, 342/1, 342/1-1, 342/1-2, 342/1-3, 342/2, 342/3, 346. ZZK-1 člen 89, 96.
izročitev nepremičnine kupcu - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa - plačilo kupnine za nepremičnino - izklicna ali izhodiščna cena
Izpodbijani sklep je sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Tak sklep lahko sodišče izda šele (1) po pravnomočnosti sklepa o prodaji in (2) po plačilu kupnine.
Sklep o prodaji je dne 20. 6. 2017 postal pravnomočen. Po njegovi pravnomočnosti pa ni mogoče več oporekati višini izklicne oziroma izhodiščne cene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005580
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 318/1, 318/3, 318/4, 338, 338/2. SPZ člen 38, 38/4, 39, 48, 266, 266/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - izbrisna tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - pasivna legitimacija
Če iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica, je tožba nesklepčna. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca. Ko sodišče ugotovi dvomljivo nesklepčnost, mora tožnika na to opozoriti (torej ne le takrat, ko je prepričano, da je mogoče nesklepčnost odpraviti) in mu dati možnost, da nesklepčnost odpravi.
Če tožnik v pritožbi trdi, da gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, ker v tožbi ni navedel vseh odločilnih dejstev in da bi mu moralo sodišče prve stopnje dati primeren rok za odpravo te nesklepčnosti, mora v pritožbi zoper nepravo zamudno sodbo navesti dejstva oziroma vsaj nekatera dejstva, ki potrjujejo njegove navedbe, da bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe, če bi mu sodišče prve stopnje določilo rok za odpravo nesklepčnosti tožbe oziroma mora v pritožbi zatrjevati, da potrebuje dodaten rok za pridobitev dejstev s katerimi bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tudi obligacijski upravičenec (na primer prvi kupec nepremičnine v primeru večkratne prodaje), ki je upravičen zahtevati vpis, pri čemer ga je nedobroverni kasnejši pridobitelj prehitel z vknjižbo. Pošteni prvi pridobitelj pa lahko poleg izbrisnega zahtevka, ki ga uveljavlja zoper odsvojitelja in kasnejšega pridobitelja (kot nujnima sospornikoma), uveljavlja proti odsvojitelju še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. S tako postavljenim zahtevkom se zahteva izpolnitev neke obveznosti. Ta obveznost praviloma izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), zato bi bilo razširjanje instituta izstavitve zemljiškoknjižne listine preko meja pravnoposlovne obveznostne sfere konceptualno zgrešeno.
Večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj je lahko pravni temelj za plačilo dosežene koristi le proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine, ko je prišlo do neupravičene pridobitve oziroma prikrajšanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005656
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1. OZ člen 105, 105/1, 105/2, 185, 185/1, 239, 239/1, 434, 434/2, 435, 435/1. ZFPPIPP člen 249, 270, 271, 271/1. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - prevzem izpolnitve - razveza pogodbe - izbrisna tožba - sprememba tožbe - odločitev o pravdnih stroških - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - kupnina - način plačila - začetek stečajnega postopka - odstopno upravičenje
Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva.
V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.
Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca.
Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja - izviren način pridobitve lastninske pravice - izvedeni način pridobitve lastninske pravice
V tožbi se zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi dedovanja, kar pa ne predstavlja izvirne pridobitve lastninske pravice, temveč gre za izvedeni pridobitni način na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Pogoji za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1 zato niso izpolnjeni.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki
Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča vpisalo spremembo imetnika že vpisane hipoteke (tretji odstavek 88. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V skladu z določbami ZZK-1 je pri tem postopalo strogo formalno. O pogojih za vpis je odločalo na podlagi listine in podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot mu to nalaga 124. člen ZZK-1. Preverjalo je obstoj formalnih pogojev za vpis v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in po tem, ko je obstoj teh pogojev ugotovilo, dovolilo predlagani vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Konkretna pritožba je torej vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka (drugi odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Prepozno pritožbo mora sodišče zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006790
ZZK-1 člen 6, 166, 167, 168. SPZ člen 142. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2.
izvršilni naslov - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - skupna hipoteka - vknjižba hipoteke in zaznamba neposredne izvršljivosti - zaznamba skupne hipoteke - hipotekarni (realni) dolžnik - glavna nepremičnina - stranska nepremičnina
Pri nepremičninah dolžnika je bila na podlagi izvršilnega naslova v predmetnem postopku vknjižena skupna hipoteka na podlagi takrat veljavnih določb ZZK-1, ki je določal, da se je skupna hipoteka vpisala pri glavni nepremičnini, pri kateri se je tudi zaznamovala neposredna izvršljivost notarskega zapisa, pri stranskih nepremičninah pa se je vpisala zgolj zaznamba skupne hipoteke, ne pa tudi še zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, saj je imela zaznamba skupne hipoteke za posledico, da so vsi vpisi glede vknjižene hipoteke pri glavni nepremičnini učinkovali tudi pri nepremičnini, pri kateri je bila zaznamovana skupna hipoteka.
V zemljiški knjigi zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki z zaznambo pri glavni nepremičnini učinkuje tudi pri stranskih nepremičninah, torej nepremičninah dolžnika, učinkuje tudi proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini, zaradi česar je upnikov izvršilni naslov tudi primeren izvršilni naslov za izvršbo zoper dolžnika kot kasnejšega pridobitelja s (skupno) hipoteko obremenjene nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
vpis predznambe - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - dopustnost predloga - izbris predznambe - uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige
V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev.