CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
ZZK-1 člen 40, 40/1.. ZGO-1 člen 2, 21, 211, 212, 213, 214.. ZJC člen 3.. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 2/1-38.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa - nepremičnina s statusom javnega dobra - javna cesta - nekategorizirana pot - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Z odločbo občinskega organa ni opredeljen status javne ceste, pač pa nekategorizirane javne poti. Ta nima statusa javne ceste in ne gre za javno cesto kot grajeno javno dobro.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015795
OZ člen 104, 105, 434. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - prodajna pogodba za nepremičnino - neizpolnitev pogodbe - neplačilo kupnine - prevzem izpolnitve - dogovor o načinu plačila - obveznost prevzemnika - prenehanje obveznosti - bistvene sestavine pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dodatni rok za izpolnitev - neizpolnitev v dodatnem roku - razveza pogodbe po samem zakonu - pravni interes - pravni interes kot procesna predpostavka
Prevzemnik mora za izpolnitev svoje obveznosti iz pogodbe o prevzemu izpolnitve pravočasno in pravilno izpolniti dolžnikovo obveznost iz pravnega razmerja z upnikom.
Iz prodajne pogodbe izhaja, da pravdni stranki kot bistvene sestavine pogodbe nista določili izpolnitve obveznosti v določenem roku. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 105. člen OZ, iz katerega izhaja, da če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Ker je upnik dolžniku s pozivom z dne 17. 2. 2015 pustil primeren dodatni rok za izpolnitev in dolžnik obveznosti v dodatnem roku ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo da je pogodba skladno z določbo 104. člena OZ razvezana po samem zakonu.
Pravni interes je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi ves čas postopka, in je podan takrat, ko odločitev v pravdni zadevi lahko vpliva na civilnopravni ali javnopravni položaj pravnega subjekta. V konkretni zadevi, kjer tožeča stranka želi doseči razveljavitev vpisa v zemljiško knjigo zaradi neizpolnjene prodajne pogodbe oz. neplačila kupnine, je pravni interes tožeče stranke več kot očitno podan.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo kavzalnosti v zemljiški knjigi - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pogoji za vpis v zemljiško knjigo - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, zemljiškoknjižno sodišče nima pooblastila ugotavljati (morebitnih) spornih dejstev. Vsaka ugotovitev dejstva mora temeljiti na listini, ki ustreza pogojem iz 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Logična posledica načela formalnosti je določba petega odstavka 149. člena ZZK-1, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla iz 36. člena ZZK-1 (to je zavezovalnega pravnega posla) in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega posla. Pritožba zato s sklicevanjem na načelo kavzalnosti ne more uspeti.
Z izbrisno tožbo je zakonodajalec aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe priznal zgolj tistim osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico (glej prvi odstavek 243. člena ZZK-1), pri čemer pri obligacijskih pravicah gre za obligacijske pravice v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica, večkratno razpolaganje z nepremičninami in podobno).
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/3, 124.. ZIZ člen 24, 24/3.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - predlog za vpis spremembe - primerna listina za vpis - vpis po uradni dolžnosti - obvestilo izvršilnega sodišča - sklep izvršilnega sodišča - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Ko se hipotekarni upnik odloči, da bo izpolnitev obveznosti uveljavljal prisilno in je na njegov predlog začet postopek izvršbe na s hipoteko zavarovano nepremičnino, hipotekarnega upnika vežejo pravila izvršilnega postopka in tudi 24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja spremembo upnika. Če torej že teče izvršilni postopek, mora o spremembi upnika najprej odločiti izvršilno sodišče in šele na podlagi takega sklepa je mogoče vpisati novega imetnika hipoteke. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti (124.člen ZZK-1), kar pomeni, da so vpisi dovoljeni le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Pri spremembi imetnika hipoteke, ko že teče izvršilni postopek, je to ustrezen sklep izvršilnega sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016006
OZ člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 33, 33/2, 38, 38/2. ZKZ člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/5.
pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogoj
Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00027466
ZZK-1 člen 243.. ZPP člen 318.. SPZ člen 43.
kmetijska zemljišča - izbrisna tožba - obid prisilnih predpisov - vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe - lastninska pravica v pričakovanju - zloraba procesnih pravic - zloraba instituta zamudne sodbe - priposestvovanje
Ker je prvi toženec z vložitvijo tožbe na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem varoval svoj pravni položaj, mu ne more iti v škodo ravnanje drugega toženca, ki se je v pravdi s tožnikom zaradi sklenitve pogodbe, aktivno branil in zagovarjal prodajo drugemu kupcu.
sodna ureditev meje - udeleženci postopka za ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - zgrešena pasivna legitimacija - formalno nepopolna vloga - poprava predloga - učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov
V položaju, ko pridobitelj solastniškega deleža še ni vknjižen v zemljiško knjigo, predlagatelj zadosti zahtevi iz 132. člena ZNP že s tem, da navede kot nasprotne udeležence lastnike, ki so vknjiženi v trenutku vložitve predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015247
OZ člen 41, 41/1, 86. ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/1, 244/3. SPZ člen 10, 41. ZD člen 132. ZPP člen 2, 181, 181/3.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - poslovna sposobnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - izbrisna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dobroverni pridobitelj - zaupanje v zemljiško knjigo - dokaz z izvedencem - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek
Ker dediči vstopijo v zapustnikov pravni položaj, jih ni mogoče šteti za "nadaljnje" pridobitelje v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki bi jih varovalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo. So v položaju prvega pridobitelja iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - pasivna legitimacija pri izbrisni tožbi
Aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo ima tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice z materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.
SPZ člen 256, 257, 257/1, 257/2.. ZZK-1 člen 13, 20a, 21, 29, 30, 148.
stavbna pravica - čas trajanja - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015577
ZPP člen 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 8, 8/2, 79, 80, 80/2. SPZ člen 9, 44, 44/2.
služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - omejitve priposestvovanja - dobra vera - domneva dobre vere - zaznamba spora - subjektivna sprememba tožbe - zaupanje v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno stanje - dokazno breme - kupoprodajna pogodba
Uporaba 190. člena ZPP tožnikovega položaja ne zavaruje pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, se tožnik pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičnini ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora po 79. in naslednjih členih ZZK-1.
Dobra vera se domneva, če se ne dokaže drugače (9. člen SPZ). Prav tega dokaznega bremena pa tožniki niso zmogli, da bi dokazali s stopnjo prepričanja, da toženec ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni bil dobroveren, ker je vedel oziroma bi ob potrebni skrbnosti lahko vedel za služnostno pravico tožnikov.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - pooblaščenec
V zemljiškoknjižnem postopku mora v primeru, ko je ugovor vložen po pooblaščencu (za udeleženca S. Š. in V. M. Š. ga je vložil sin A. Š.), biti pooblaščenec odvetnik, notar ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit in mora slednje izkazati ob vložitvi ugovora, sicer ni dovoljen.
zemljiška knjiga - plačilo sodne takse za ugovor - fikcija umika - očitna pomota - očitna pomota pri plačilu sodne takse
Obstaja verjetnost, da je bilo plačilo z nepravilno oznako opravljeno zaradi strankinega nedosledno izpeljanega postopka vnosa ugovora v aplikacijo, torej pomotoma. Če je temu tako, bi ob dejstvu, da sta pritožnika takso plačala, sklep o umiku ugovora predstavljal nesorazmeren poseg v njuno ustavno pravico do pravnega sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013879
ZPP člen 190. OZ člen 1018, 1030. ZZK-1 člen 10, 150, 150/1, 150/1-2. SPZ člen 135, 143, 148, 148/2.
poroštvo - pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos pravic - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - pridobitev hipoteke - načelo vrstnega reda vpisov
Prodaja nepremičnine, s katero želi porok (tožeča stranka) doseči vnaprejšnje zavarovanje svoje bodoče in negotove terjatve, ki jo bo imel v primeru izpolnitve poroštvene obveznosti do dolžnika (tožene stranke), med pravdo ni ovira, da se pravdni postopek konča med istima strankama.
vpis služnosti v zemljiško knjigo - stvarna služnost - vpis na podlagi pravnomočne sodbe - opis poteka služnostne poti
V predmetnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba odločba. Le ta mora v izreku slediti zahtevam zakona, ko se ugotavlja oz. ustanavlja služnostna pravica, tudi določbi 19. člena ZZK-1, po kateri je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Zakon ne določa, da mora biti potek služnosti poti določen z navedbo točk razdalj, zakon uporablja pravni standard natančnega opisa, kar se je presojalo že v pravdnem postopku, kjer je tudi odločeno, da je skica sestavni del izreka sodbe. Ker je torej izrek sodbe določil služnost, ter mu je priložena skica služnostne trase, je zemljiškoknjižno sodišče kot izvedbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je predlogu ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013096
ZIZ člen 272. OZ člen 256.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - izročilna pogodba - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - objektivna nevarnost - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadostuje že zgolj obstoj nevarnosti, ne glede na to, ali ta izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Za zavarovanje nedenarne terjatve torej ni potreben pogoj subjektivne nevarnostni oziroma dolžnikovega ogrožanja izvršbe z razpolaganjem s svojim premoženjem. Zadošča izkaz obstoja objektivne nevarnosti.
Tožnica v pritožbi pravilno opozarja, da je verjetno, da je nekdo, ki je s sklenitvijo posla v škodo upnikov že pripomogel k oškodovanju tožnice, sposoben to storiti še enkrat in da prepoved odtujitve nepremičnin v korist tožničine dolžnice (prve toženke) za takšno ravnanje ne more predstavljati resne ovire glede na to, da gre za pravico prve toženke, ki se ji lahko kadarkoli odpove oziroma predlaga njen izbris iz zemljiške knjige.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00013054
ZZK-1 člen 234, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica v pričakovanju - veriga pravnih poslov, ki izkazujejo prenos - izpolnjevanje pogojev za vpis - učinkovanje ex tunc - izbrisna tožba - pravočasnost navedb in dokazov - prekluzija - nevpisana lastninska pravica - prisilna hipoteka - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstitutiranju razpolaganega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več. Glede na sam smisel in naravo vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek prvega sodišča o ex tunc učinkovanju sklepa o vzpostavitvi listine. Vzpostavljajo se namreč listine, ki so v preteklosti že obstajale, vendar so uničene oziroma izgubljene. Zato je zmotno razlogovanje pritožbe o nedopustnosti enačenja vzpostavitve listine z njenim dejanskim obstojem v preteklosti. Takšno razlogovanje nasprotuje duhu določbe 234. člena ZZK-1, ki ureja vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Tako je pravilen zaključek prvega sodišča, da je tožnik na dan pridobitve toženčevih prisilnih hipotek imel lastninsko pravico v pričakovanju, saj kljub zemljiškoknjižnemu postopku za vzpostavitev listine – odločitev sodišča je učinkovala ex tunc – ni potreboval nobene konstitutivne izjave volje zemljiškoknjižnega lastnika.
Lastninska pravica nevpisanega pravnoposlovnega pridobitelja nepremičnine ima prednost pred zastavno pravico upnika, ki je pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja.
Ni utemeljenega razloga, da določba prvega odstavka 243. člena ZZK-1 ne bi urejala tudi spornih vknjižb, ki temeljijo na odločbi državnega organa. Tretji odstavek 243. člena ZZK-1 je uporabljiv v primerih, ko je tudi tožnik sodeloval v postopku izdaje odločbe, ki je bila podlaga za sporno vknjižbo. Določba se nanaša le na osebo, na katero se raztezajo subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za sporno vknjižbo. Ker tožnik ni bil stranka izvršilnih postopkov oziroma postopkov zavarovanja, določilo 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 za obravnavani primer ni uporabljivo. Marveč je glede na opisane okoliščine treba uporabiti določbo prvega odstavka 243. člena ZZK-1.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
V skladu s stališči novejše teorije, sama določitev deležev na skupnem premoženju ne pomeni delitve skupnega premoženja, torej se s tem trenutkom skupna lastnina še ne transformira v solastnino. Sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, je torej lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih).