ZZK-1 člen 21, 30, 30/1, 42, 140, 140/1, 140/1-4.. SPZ člen 226, 241, 241/1.
neprava stvarna služnost - prenehanje pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa - predložitev listine
Stališče sodišča, da bi morala predlagateljica navesti pravno podlago za predlagani vpis izbrisa časovno omejene pravice, in sicer zakonsko določbo, iz 140. člena ZZK-1, ki določa, kaj mora obsegati predlog, ne izhaja. Sicer pa je bilo zahtevi sodišča zadoščeno s tem, ko je predlagatelj svoj predlog obrazložil, pojasnil je na kakšni podlagi izbris obravnavne pravice predlaga (pod zaporedno št. 2, predlogu je priložil pojasnilo v obliki nestandardiziranega dela besedila v smislu 11.člena Pravilnika o zemljiški knjigi).
SPZ člen 260, 260/1, 260/2.. ZZK-1 člen 21, 42, 30, 30/1, 140, 140/1, 140/1-4.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - potek časa - izbris časovne omejene pravice - časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Pogojev za vknjižbo prenehanja časovno omejene stavbne pravice, pri kateri je vknjižen podatek o dnevu prenehanja te pravice, ni potrebno dokazovati s posebno listino. ZZK-1 tudi ne zahteva, da bi moral predlagatelj v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim se predlaga izbris časovno omejene stavbne pravice, kot podlago vpisa navesti ustrezno zakonsko določbo.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020042
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 6, 8.
tožba za nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pravica, ki preprečuje izvršbo - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - dobra vera pridobitelja hipoteke - domneva dobre vere - skupno premoženje - skupna lastnina - skupna lastnina zakoncev - originaren način pridobitve - konkurenca pridobitnih načinov - publicitetni učinek - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Tožnica je tista, ki bi morala zatrjevati okoliščine, ki bi lahko pri toženki vzbudile dvom v lastninsko upravičenje dolžnika v času sklenitve pogodbene zastavne pravice. Zgolj trditve tožnice, da toženka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, ker da bi morala preveriti, ali je bil dolžnik poročen in možnost, da je lahko sporna nepremičnina del njunega skupnega premoženja, pri čemer ni pojasnila, na podlagi katerih okoliščin bi lahko toženka utemeljeno podvomila v resničnost v zemljiški knjigi prikazanega lastniškega stanja dolžnika, je presplošna za izpodbijanje domneve o dobri veri pridobitelja.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/7. ZZK-1 člen 80, 245, 245/2.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki izbrisne tožbe - učinki zaznambe spora - zaznamba izbrisne tožbe
Posledica zamude tridnevnega roka iz tretjega odstavka 341. člena ZFPPIPP ni zavrnitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe.
Pomembno je, da je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP. Vendar pa je presoja, ali se določen predmet sme prodajati v stečajnem postopku, pridržana že sklepu o prodaji. To pa hkrati tudi pomeni, da morajo upniki vse razloge, zakaj prodaja določenega premoženja v stečaju ni dopustna (kot so pritožbeni razlogi, da gre za stvar izven pravnega prometa, enako velja za razloge v zvezi z ničnostjo akta o etažiranju), uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o prodaji.
Sodna odločba, izdana v postopku po izbrisni tožbi, bo učinkovala tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe (drugi odstavek 80. člena ZZK-1). Vsi nadaljnji vpisi učinkujejo le pod razveznim pogojem (tretji in četrti odstavek 80. člena ZZK-1). Zato niso utemeljene navedbe drugega pritožnika, da uspeh z izbrisno tožbo ne bo učinkoval proti nadaljnjim pridobiteljem lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019334
ZZK-1 člen 22, 22/1-2, 27, 27/2, 27/3, 70, 73, 73/2, 98, 99, 99/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba pravnih dejstev - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja terjatve - pravno-poslovno razpolaganje z nepremičnino
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po svoji vsebini presega učinke (gole) zaznambe pravnega dejstva in upoštevaje le-te v resnici predstavlja obliko (način) pravno-poslovnega razpolaganja z nepremičnino.
Ker gre po mnenju tega sodišča pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po vsebini (učinkih) dejansko za obliko upravičenja v zvezi z nepremičnino (ki je vpisano v zemljiško knjigo), bi bilo potrebno tudi glede tega izrečeno prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovati v zemljiško knjigo.
V skladu s prvim odstavkom 273. člena ZIZ je za zavarovanje nedenarne terjatve moč izdati vsako začasno odredbo, s katero je moč doseči namen zavarovanja, pri čemer uresničevanje le-tega oziroma ugoditev predlogu (na prepoved razpolaganja/prenosa določenega upravičenja), ki bi bil sicer utemeljen, ne sme biti (pa čeprav gre kot v konkretnem primeru za v zemljiški knjigi vpisana upravičenja) odvisna od načina oziroma od pravno-tehnične izvedljivosti vpisa v zemljiški knjigi. Pri uresničevanju namena zavarovanja ima svoj pomen že sama s strani sodišča izrečena prepoved (določenega razpolaganja/prenosa).
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
zemljiška knjiga - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - javno dobro - zaznamba vrste javnega dobra - izbris zaznambe - titular javnega dobra
Ne le, da predlagateljica ni izkazala, da sporna nepremičnina predstavlja grajeno javno dobro, pač pa tudi ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne „razpolagalnega upravičenja“, ki bi ji v obravnavani zadevi omogočilo vknjižbo lastninske pravice v njeno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper družbo, ki je postala lastnica spornih nepremičnin že po vknjižbi maksimalne hipoteke.
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej presoditi, ali je tožeča stranka po nasprotni tožbi izkazala, da je bila zaradi vknjižbe maksimalne hipoteke kršena njena lastninska pravica in v primeru, če ugotovi, da je tožena stranka, tožeča po nasprotni tožbi, aktivno legitimirana, ponovno presojati trditve o ničnosti pravnega posla tudi v luči določb OZ o ničnosti pogodbe.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - navedba listin, ki so podlaga za vpis - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
S popolno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju so se spremenila pravila zemljiškoknjižnega postopka. Spremenila so se tudi pravila o tem, katere procesne pomanjkljivosti so odpravljive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018938
ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1, 165, 165/2, 182, 182/3, 184, 185. ZFPPIPP člen 299, 299/4, 299/5. ZLNDL člen 7.
tožba na ugotovitev solastninske pravice - solastnina na skupnih delih - kupoprodajna pogodba - predmet pogodbe - sprememba tožbe - objektivna kumulacija zahtevkov - primarni tožbeni zahtevek - podredni tožbeni zahtevki - podredni zahtevek na ugotovitev obstoja solastnine - stvarna legitimacija - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - skupni del stavbe - redna raba stavbe - nepravdni postopek - pravdni postopek - zavrnitev dokaznih predlogov - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje izločitvene pravice - pravica uporabe - delni umik tožbe - stroški postopka - delni uspeh
Nepravdni postopek po ZVEtL ni ovira za dokončanje začetih pravdnih postopkov etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Tožnica, ki je varstvo svoje pravice na zemljišču, ki pripada stavbi, zahtevala v pravdnem postopku, lahko to varstvo uspešno doseže (upoštevajoč pravila in dokazne standarde tega postopka).
Lastniki stanovanj imajo pravico souporabe na zemljišču oziroma na celotni parceli, na kateri stavba stoji. Toženka z ničemer ni uspela izpodbiti, da to celotno zemljišče ni namenjeno in potrebno za redno rabo stavbe. Ker so bili na dan uveljavitve ZLNDL imetniki pravice uporabe na spornem zemljišču etažni lastniki (med njimi tožnica) posameznih delov stavbe, se je njihova pravica uporabe preoblikovala v (so)lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020035
URS člen 26. OZ člen 352, 352/1. SPZ člen 154, 154/1. ZZK-1 člen 29.
vmesna sodba - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - vzpostavitev etažne lastnine - prenos hipoteke - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - skrbnost zastavnega upnika - prenehanje hipoteke
Vprašanje, kdaj se je oziroma kdaj bi se tožnica lahko seznanila z napačnim sodnim sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine, za presojo o začetku teka zastaralnega roka v tej zadevi ni odločilno. V tej zadevi je do nastanka škode prišlo šele, ko dolžnik svoje obveznosti iz kreditne pogodbe ob njeni zapadlosti ni izpolnil. Šele takrat je tožnica prišla v situacijo, da se je njeno premoženje zmanjšalo za vrednost terjatve, ki je, zaradi napake zemljiškoknjižnega sodišča pri vzpostavitvi etažne lastnine, ni dobila poplačane iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker se škode ni mogoče zavedati, dokler ta ne nastane, je jasno, da tudi subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ ni mogel začeti teči pred zapadlostjo terjatve.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018201
ZEN člen 56, 56/2, 56/3. ZIZ člen 192.
pogodbena komasacija - hipoteka - pravni promet z nepremičnino - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno, sodna praksa pa enotno, obravnava kot originaren pridobitni način. Ker ne gre za pravni promet, uvedeni postopek pogodbene komasacije, ki zajema tudi parcelo 000 2, ni ovira za njeno prodajo v izvršilnem postopku.
Za vodenje izvršbe na parcelo 000 2 je bistveno, da je ta vpisana v zemljiški knjigi in da je pri njej vpisana lastninska pravica v korist dolžnika.
ZZK-1 člen 48, 53, 53/6, 60.. ZDavP-2 člen 117a, 117a/4.
predznamba zastavne pravice - zamuda roka - odločba davčnega organa
V četrtem odstavku 117.a člena ZDavP-2 je res določeno, mora davčni organ najpozneje v roku dveh mesecih po izvršljivosti odločbe sodišču predlagati vknjižbo zastavne pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, vendar pa lahko zamuda tega roka povzroči izgubo vrstnega reda (ki ga je varovala predznamba) le tedaj, če je bil postopek za izbris predznambe začet pred začetkom postopka za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018202
ZIZ člen 15, 167, 170, 170/2, 170/3. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 87/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev izvršilnega postopka - zemljiškoknjižni postopek - sprememba lastninske pravice na nepremičnini - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - zaznamba izvršbe - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za posvet s stranko
Vprašanje spremembe lastništva nepremičnine med izvršilnim postopkom ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi čakanja na rešitev katerega bi bilo treba izvršilni postopek prekiniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00017626
ZZK-1 člen 13, 13/1-4, 19, 40, 120, 120/2, 140, 147, 148, 149, 152.. ZPP člen 196, 335, 335-1, 335-4, 343.. SPZ člen 65, 65/1, 213, 213/1.
vpis stvarne služnosti - nerazdeljena solastnina - solastno služeče zemljišče - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - nujno sosporništvo na pasivni strani - navedba listin, ki so podlaga za vpis - vsebina vpisa pravice v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - obligatorna sestavina pritožbe
Predlagana je vknjižba služnosti, služeča nepremičnina je v solastnini nasprotnih udeležencev. Nasprotni udeleženci so zato nujni sosporniki, saj se lahko služnostna pravica predlagatelja vknjiži pri obeh osnovnih položajih hkrati, torej pri deležu do ½ obeh nasprotnih udeležencev. Gre za nujno sosporništvo na pasivni strani, mogoče je doseči le enako odločitev, zato učinek procesnega dejanja enega velja tudi za drugega.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018370
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/3-4(2), 243/3-4(3). ZIZ člen 64, 239, 243.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - nastanek hipoteke v izvršilnem postopku - neveljavnost vknjižbe hipoteke - tožba na nedopustnost zavarovanja - izbrisna tožba - izločitvena pravica v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnine - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi
Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga, lahko tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, s tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (prvi odstavek 243. člena ZZK-1).
Načeloma z izbrisno tožbo ni mogoče uveljavljati neveljavnosti vknjižbe, če je bila ta dosežena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki ni bila razveljavljena ali spremenjena (prim. 2. in 3. alineja 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1), vendar pa to ne velja v primeru, ko tožnik ni imel možnosti sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00017795
ZZK-1 člen 8, 79, 244, 244/1. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 60/6, 342.
izbrisna tožba - pasivna legitimacija - prenos lastninske pravice - odtujitev stvari med pravdo - ničnost prodajne pogodbe - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izbris hipoteke - kršitev pravice do sodnega varstva - zaznamba spora - stroški pravdnega postopka, nastali pred začetkom stečajnega postopka - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - subjektivne meje pravnomočnosti
Pravilo iz 190. člena ZPP pride v poštev tudi v primeru, ko do spremembe lastnika pride zaradi izpolnitve kondikcijskih zahtevkov na podlagi nične pogodbe (87. člen OZ). 190. člen ZPP ureja naknadno ločitev procesne od stvarne (materialnopravne) legitimacije, in predstavlja izjemo od pravila, da se sodba izda med strankama, ki sta tudi materialnopravna nosilca pravic in obveznosti (zavezanec in upravičenec) v spornem razmerju. Kar pomeni, da izguba stvarne legitimacije (dejstvo torej, da stranka ni več materialnopravni izpolnitveni zavezanec ali upravičenec) praviloma ne sme vplivati na odločitev o zahtevku.
Ker gre v konkretnem primeru za stvarno pravico (hipoteko) na nepremičninah, do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti ne bi prišlo (tožeča stranka ni izkazala zaznambe spora v z.k.) in se morebitna ugodilna sodba, izdana med prvotnima strankama, ne bi raztezala na singularnega naslednika tožene stranke.
Pravni interes prvotnim strankam, da se postopek med njima nadaljuje in konča, daje 190. člen ZPP, neodvisno od tega, ali bo sodbo mogoče izvršiti in ali bo učinkovala zoper pridobitelja stvari.