CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00080158
ZZK-1 člen 39, 40, 40/1, 40/1-5, 47, 63, 99, 99/1, 99/1-1. SPZ člen 38, 38/2, 38/4. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 337, 337/1.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava tožbenega zahtevka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nedovoljeno razpolaganje - večkratno razpolaganje z nepremičnino - zmotna uporaba materialnega prava - vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - zaznamba prepovedi obremenitve in odtujitve - pravni učinki vknjižbe - vpis pravnega dejstva - dopustne pritožbene novote
Vknjižba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja drugačen zemljiškoknjižni vpis kot zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, zaradi česar imata ta dva zemljiškoknjižna vpisa različne pravne učinke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00080424
SPZ člen 64. ZZK-1 člen 79. ZPP člen 154, 154/1, 187, 190, 190/1, 339, 339/2, 339/2-11.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - vstop v pravdo - pasivna legitimacija - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - stvarne pravice na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora - procesna nesposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - povrnitev stroškov postopka - presoja uspeha v pravdnem postopku
190. člen ZPP ne učinkuje vedno. Tako v teoriji kot v sodni praksi se zastopa stališče, da 190. člen ZPP ne učinkuje, torej ne pride do razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik (po 64. členu SPZ) in pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah. Uporaba 190. člena ZPP tožnikovega položaja ne zavaruje pri tožbah glede stvarnih pravic na nepremičninah.
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 98, 100a, 111, 111/1, 111/1-5, 124. ZSKZ člen 16b.
stavbna pravica - zavrnitev vpisa - prepoved odsvojitve in obremenitve - pravica prepovedi odtujitve in obremenitve kot enoten institut - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi odločbe sodišča - prepoved odtujitve nepremičnine - načelo formalnosti postopka
V predmetni zadevi prepoved ne temelji na odločbi sodišča ali državnega organa, zato je treba uporabiti 5. točko prvega odstavka 111. člena ZZK-1, po kateri se zaznamuje tudi drugo pravno dejstvo, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah pri prometu z nepremičnino. V teh primerih je vsebina omejitve določena v zakonu, ki omejitev ureja. Prepoved odsvojitve po 16. b členu ZSKZ nedvomno predstavlja javnopravno omejitev pri prometu z nepremičnino. Čeprav je bila zaznamba dovoljena na podlagi pogodbe, je namreč vsebina pogodbe in prepovedi določena že v zakonu in po izrecni določbi 16.b člena ZSKZ v javnem interesu (sankcija v primeru, da pogodba take določbe ne vsebuje, je ničnost pogodbe). ZSKZ določa samo prepoved odsvojitve, ne pa tudi obremenitve. V zemljiški knjigi velja načelo formalnosti, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Ker iz dodatnega opisa zaznambe izhaja, da je zaznamovana prepoved odsvojitve, bi moralo sodišče prve stopnje to upoštevati in odločati le o tem, ali prepoved odsvojitve preprečuje vknjižbo stavbne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00079376
OZ člen 40, 40/3, 50, 50/2, 87, 87/2. SPZ člen 49, 49/1, 133, 201. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
sporazum o o obsegu skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - navidezna prodajna pogodba - osebna služnost - davčni dolg - odpis davčnega dolga - izbris vknjižbe lastninske pravice - paulijanska tožba (actio pauliana) - tožba na neveljavnost pogodbe - komisorni dogovor - pravica razpolaganja - fiduciarni pravni posel - zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe
Res je sicer, da je bila tožnica pri sklepanju (fiktivne) prodajne pogodbe nedobroverna oziroma je ravnala nepošteno. A nepošteno je ravnal tudi toženec, saj je aktivno sodeloval pri izogibanju plačila davkov s strani tožničinega moža. Zato v takšnih okoliščinah ne bi bilo primerno uporabiti drugi odstavek 87. člena OZ.
elektronska zemljiška knjiga - zemljiškoknjižni predlog - vpis lastninske pravice - izbris izvedene pravice - ista nepremičnina - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - vrstni red odločanja zemljiškoknjižnega sodišča - različna sodišča - pravni interes
Ko je pravni interes predlagatelja postavljen pod vprašaj zgolj zaradi spremenjenega načina dodeljevanja zadev po nadgradnji sistema, togo sklicevanje na drugi odstavek 128. člena ZZK-1 ni na mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00083170
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2, 86, 86/1, 86/2. ZSPDSLS člen 3, 3-2, 3-4, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 14, 14/3, 17, 23, 26, 26/1, 26/1-6, 31. ZJF člen 80b, 80b/1, 80c, 80f. ZLS člen 99, 99-7. SPZ člen 38. ZZK-1 člen 234, 234/2, 234/2-1, 243, 244, 244/3. ZPP člen 70, 70-5, 72, 72/2, 184, 184/3, 188, 214, 214/2, 226, 226/3. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (2011) člen 18.
upravljanje nepremičnega premoženja države - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - prenos stavbne pravice - brezplačen prenos - kavza pogodbe - nedopustna kavza - lastniška stavbna pravica - namen pogodbenih strank - trenutek sklenitve pogodbe - kogentne zakonske določbe - nasprotovanje prisilnim predpisom - kršitev prisilnih predpisov - splošni interes - odkupna pravica - nična pogodba - nagib - neenaka obravnava - obremenjevanje nepremičnin - opcijski posli - načelo gospodarnosti - načelo enakega obravnavanja - metode prodaje - načelo javnosti - izbrisna tožba - materialnopravno neveljavna vknjižba - določitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zmanjšanje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - izločitveni razlog - substanciranje dokaznega predloga
Sodišče ni dolžno niti upravičeno vpogledovati v spise v drugih zadevah ter samo raziskovati, ali so v njih morda listne, ki bi utegnile biti relevantne za odločitev v konkretni zadevi. V pravdnem postopku je zbiranje procesnega gradiva v rokah strank.
Ker tožeča stranka osnutka revizijskega poročila ne prilaga v dokaz svojih navedb, ni bistveno, da gre za osnutek poročila, ne pa za dokončne ugotovitve Računskega sodišča.
Za stavbno pravico ne moremo reči, da v vseh pogledih predstavlja stvarno pravico na tuji stvari, saj je dopustno ustanoviti oziroma oblikovati tudi t. i. lastniško stavbno pravico, bodisi že ob ustanovitvi, bodisi kasneje, ko postane imetnik stavbne pravice tudi lastnik obremenjene nepremičnine, ali obratno. V slednjih dveh primerih stavbna pravica ne preneha. Lastnik nepremičnine, ki je hkrati tudi imetnik stavbne pravice, se lahko odloči, da bo obdržal stavbno pravico v veljavi, največkrat zato, da jo bo prenesel drugemu subjektu, lahko pa se tudi odloči za njeno prenehanje. Šele ko stavbna pravica preneha, se vzpostavi enoten pravni režim nepremičnine. Tožeča stranka zato nima prav, ko v pritožbi trdi, da ni možno (dopustno), da se ustanovi stavbna pravica v korist imetnika stavbne pravice, imetnik stavbne pravice pa nato postane lastnik zemljišča. Pritožbeni navedbi tožeče stranke, da pravni posel kot celota zato nima dopustne podlage, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi.
Po svojih bistvenih značilnostih ima odkupna pravica, katere realizacija je odvisna izključno od volje odkupnega upravičenca, značilnost razpolaganja s stvarnim premoženjem, zato je treba zanjo uporabiti pravila, ki urejajo razpolaganje s stvarnim premoženjem. Za dogovor o odkupni pravici so zato veljale vse določbe glede razpolaganja z nepremičnim premoženjem po ZSPDSLS, med drugim tudi zakonsko predpisane metode razpolaganja z nepremičninami. Teh ni bilo mogoče izbirati poljubno, kajti postopek razpolaganja se je praviloma izvedel z javno dražbo.
Pri sklenitvi Dodatka št. 1 in Dodatka št. 2 niso bile spoštovane kogentne določbe ZSPDSLS, pri sklenitvi Dodatka št. 2 pa tudi ne pa tudi ne kogentne določbe ZJF in ZLS. Te določbe imajo svoj smisel v tem, da gre pri razpolaganju s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za politično odločitev, ki mora biti, tudi ko gre za lokalno skupnost, sprejeta na demokratičen način, v skladu z vsemi varovalkami, ki so del zapletenega sistema za vodenje ravnotežja - in katerega cilj je preprečevanje zlorab oblasti.
Drugi odstavek 86. člena OZ, izhaja iz domneve, da gre pri enostranskih prepovedih običajno za manj pomembne prepovedi, katerih kršitve ne pomenijo ravnanj, ki bi nasprotovala splošnim interesom. Za kršitve manjšega pomena pa ne gre, če so bile pri sklepanju pogodbe kršene določbe 5. , 11., 17. in 23. člena ZSPDSLS. Dejstvo, da so v zakonu prepovedi formulirane enostransko, ni odločilnega pomena.
zaznamba spora o pridobitvi pravice - vpis v zemljiško knjigo - predpostavke za vpis - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - potrdilo o vloženi tožbi - listine, ki so podlaga za vpis - navedba listin, ki so podlaga za vpis
ZZK-1 v tretjem odstavku 79. člena zahteva, da se predlogu za zaznambo spora priloži potrdilo sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Potrdilo o vloženi tožbi je podlaga za vpis in mora biti priloženo predlogu kot listina, ki se vključi v zbirko listin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00078659
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 149, 149/3, 243. SPZ člen 13, 23, 49, 213, 214, 215, 226, 234. ZPP člen 8, 181, 181/3, 339,339/2, 339/14-2. OZ člen 59, 59/2, 60, 60/2, 81, 81/1.
služnostna pogodba - neprava stvarna služnost - tožba na ugotovitev neobstoja stvarne služnosti - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - jezikovna razlaga pogodbe - ničnost pogodbe - neizpolnitev odložnega pogoja - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - neveljavnost pooblastila za sklenitev pogodbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo
Pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku ni potrebno, da stranka posebej izkazuje pravni interes, ker pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoji prejudicialnosti nadomeščajo procesno predpostavko pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo materialnopravne določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v zvezi z nepravo stvarno služnostjo, ki je ustanovljena na podlagi pravnega posla - služnostne pogodbe (213. do 215., 226. in 234. člen SPZ).
Do izpolnitve odložnega pogoja nikoli ni prišlo, prav tako pa je slednji postal nemogoč, saj Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS-1) sklenitev novega najemnega razmerja ne predvideva.
Če se odložni pogoj ne izpolni, pogodba med strankama ne začne veljati in zato med njima ne nastanejo nobene pravice in obveznosti.
Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ (drugi odstavek 82. člena OZ).
Namen izbrisne tožbe ni odprava formalnih pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega postopka. Ta je pridržana ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku. Varstvu materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe.
Ničnost zavezovalnega pravnega posla predstavlja materialnopravno neveljavnost in s tem podlago za izbrisno tožbo.
Pravni temelj pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla je razpolagalni pravni posel (zemljiškoknjižno dovolilo).
Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ).
Z overitvijo podpisa namreč notar potrdi, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino ali da je podpis, ki je že na listini, vpričo njega priznala za svojega (prvi odstavek 64. člena Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN).
Razpolagalno upravičenje odsvojitelja je predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila v tem pomenu, da kot sestavina razpolagalnega pravnega posla povzroči pridobitev stvarne pravice s polnimi učinki v razmerju do vseh z vpisom stvarne pravice v korist pridobitelja v zemljiško knjigo na njegovi podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00077511
ZZK-1 člen 19. SPZ člen 99, 217, 217/2. ZKN člen 45. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3, 155, 165, 165/1, 313, 313/2, 339, 339/2. ZLNDL člen 5. OZ člen 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4, 22, 22-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/1, 11, 11/3.
prepoved vznemirjanja lastnika - služnost - izvrševanje stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - stroški pravdnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Z opisom "obstoječa makedamska pot", navedbo širine, dolžine in opredelitvijo, po katerem delu služeče nepremičnine poteka, ter skico izvedenca, ki je sestavni del izpodbijane sodbe, je služnost hoje in vožnje z vsemi vozili dovolj natančno in jasno opredeljena, da ni dvoma o njeni vsebini in prostorskih mejah.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - izbrisno dovoljenje - izbris hipoteke - sklep o zavarovanju - pogodbena hipoteka - prisilna hipoteka - zavarovanje terjatve - sporazum o zavarovanju terjatve
Sodišče prve stopnje ne more zaključiti, da zemljiškoknjižno dovolilo zastavnega upnika ni primerna listina za predlagani vpis, če prej ne ugotovi, za kakšno hipoteko gre. Hipoteka je bila vpisana na podlagi sklepa sodišča z oznako Z, a zgolj na podlagi tega dejstva, brez vpogleda v listino, na podlagi katere je bila hipoteka vpisana, ni moglo sklepati, da ne gre za pogodbeno hipoteko
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00077328
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 49, 49/1, 49/1-2. OZ člen 21, 27.
predznamba lastninske pravice - predkupni upravičenec - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - zavezovalni pravni posel
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.
Predlagateljica s tožbo, ki je podlaga obravnavanega vpisa, uveljavlja, da sodijo vse nepremičnine (v celoti) v skupno premoženje in da znaša njen delež na tem skupnem premoženju 1/2. Izključni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin pa je nasprotni udeleženec. Pri tej njegovi lastninski pravici (do celote) oziroma osnovnem pravnem položaju je zato sodišče prve stopnje pravilno vpisalo zaznambo spora.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - pravica tretjega na predmetu izvršbe - kvalificirane listine - verjetno izkazana pravica - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da je nepremičnina, v naravi garaža, št. 6 v stanovanjski soseski Ž., katere izključna lastnica je na podlagi Sporazuma postala tretja, istovetna nepremičnini, na katero je bilo s sklepom z dne 16. 1. 2023 dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje ni prepričljivo. Glede na to in ker je Sporazum v obliki notarskega zapisa javna listina, je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe že po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Nasprotno stališče bi bilo prestrogo, zlasti upoštevaje izhodišče, da je treba pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega razlagati širše kot tiste, ki veljajo za odlog izvršbe na predlog dolžnika.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00074907
ZGD-1 člen 4, 4/2, 38, 503, 503/3. ZIZ člen 56. ZZK-1 člen 98.
sklep o zavarovanju terjatve - začasna odredba - poseg v premoženje - stranka postopka
Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse1 tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. B. d.o.o., C. C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - etažna lastnina - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - vsebina pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - poslovni prostor - pravni naslov za prenos pravice - pravno nasledstvo gospodarskih družb
Ker iz navedb iz obravnavanega predloga in listin ne neposredno ne implicitno ne izhaja, da bi bila prodajna pogodba z dne 30. 12. 2003 ter zemljiškoknjižno dovolilo z dne 8. 5. 2013 notarsko overjena in da bi bil torej sklenjeni pravni posel perfekten, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoj za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1 v zvezi z 22. členom ZVEtL-1 ni podan.
Ker je trditveno in dokazno breme o verjetnem izkazu, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, na predlagatelju, ki ga zastopa pravno kvalificirani pooblaščenec, predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi ga moralo sodišče pozvati k dopolnitvi predloga.
sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - sodna poravnava - skupna lastnina - vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.
vknjižba stvarne služnosti - stvarna služnost - posebni skupni deli v etažni lastnini - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - učinek vpisa v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - procesna ovira za meritorno odločanje - plomba v zemljiški knjigi - načelo publicitete
Zgodnejši predlog za vpis (prenosa ali preoblikovanja) lastninske pravice na nepremičnini ali za vpis izvedene varovalne stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico na tej nepremičnini, je procesna ovira za določanje o poznejšem predlogu za vpis lastninske pravice ali izvedene oziroma varovalne pravice glede te nepremičnine, saj oba predloga učinkujeta proti isti osebi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravica dediča do posesti stanovanja - dedni dogovor - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Dejstvo, da sta se dediča z dednim dogovorom dogovorila, da pravni prednik tožnikov prevzame sporno stanovanje v posest, še ne pomeni, kot to zmotno meni pritožba, da je s tem pravni prednik tožnikov postal tudi lastnik spornega dela nepremičnine. Zakon o dedovanju v 132. členu določa, da preide zapuščina po samem zakonu na dediča v trenutku zapustnikove smrti. Dedič v trenutku zapustnikove smrti postane tudi posestnik stvari zapuščine, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sklep o dedovanju je le deklaratorna odločba, s katero sodišče razglasi dediče. V konkretnem primeru sta bila torej oba dediča soposestnika sporne nepremičnine. Z dednim dogovorom sta se zato dediča, kot je bilo že navedeno, dogovorila glede posesti in o načinu uporabe solastne nepremičnine, ne pa o morebitnem prenosu lastninske pravice sporne nepremičnine z drugega toženca na pravnega prednika tožnikov.
ZFPPIPP člen 347. SPZ člen 8, 16, 18, 18/1, 37, 37/1, 66, 66/3, 105, 105/1, 124, 256, 256/1. ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1-2. ZZK-1 člen 11, 11/1.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupna pravica - povezanost zemljišča in objekta - superficies solo cedit - dejanska etažna lastnina
Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato je po splošnem pravilu prvega odstavka 18. člena SPZ nepremičnina opredeljena kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine (zemljiška parcela), skupaj z vsemi sestavinami (zgradbami, zgrajenimi na tej zemljiški parceli oziroma pod njo). Od razloženih splošnih pravil, po katerih zgradba oziroma njen posamezni del ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, veljata dve skupini izjem, ki sta urejeni v SPZ: etažna lastnina (prvi odstavek 105. člena SPZ) in stavbna pravica (prvi odstavek 256. člena SPZ). Vendar pritožnik ne zatrjuje stavbne pravice, niti konkretizirano ne napada zaključkov prvostopenjskega sodišča: da v predmetni stavbi etažna lastnina ni urejena, ni v postopku urejanja, ni izkazano, da je v stavbi oblikovanih največ pet enot; zaradi česar mu predkupna pravica po 124. členu SPZ ne gre. Pravna teorija je zavzela stališče, da pri dejanskih etažnih razmerjih, ki formalno še niso urejena (še ni vzpostavljena etažna lastnina), zakonita predkupna pravica ne pride v poštev, saj SPZ ureja formalno (pravno vzpostavljeno) etažno lastnino.
Pri klasični lastnini se lastninska pravica razteza na en sam predmet (prvi odstavek 37. člena SPZ). Če je to nepremičnina, se lastninska pravica nanaša na zemljiško parcelo, saj je zgradba samo sestavni del takšne (ene ali več) parcel. Celota, s katero se pri klasični lastnini na nepremičninah razpolaga, je parcela. Lastnina parcele (oz. parcel) daje pritožniku pravice, določene po SPZ, ne pa tudi zatrjevane predkupne pravice.
Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ne more uspeti z izvajanji glede funkcionalnega zemljišča. Slednje (tudi pripadajoče zemljišče oziroma zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe – prim. 42. člen ZVEtL-1) sicer glede na utrjeno stališče v sodni praksi ni v samostojnem prometu in zato samostojno razpolaganje z njim ni dopustno. Vendar se ZVEtL-1 v 2. točki prvega odstavka 43. člena v zvezi z odmero pripadajočega zemljišča primeroma sklicuje na dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno. Pritožnik pa navaja, da so sporne parcele del prizidka oziroma stavbe in kot take po naravi stvari ne morejo biti pripadajoče zemljišče, potrebne za redno rabo te iste stavbe.