ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041001
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. OZ člen 94, 99. ZPP člen 337, 337/1.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja - overitev podpisa - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpodbijanje pogodbe - napake volje - rok za izpodbijanje pogodbe - priposestvovanje nepremičnine - slaba vera - nedopustna pritožbena novota
Pravdni stranki sta sklenili veljaven zavezovalen pravni posel, ki predstavlja podlago za izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila (razpolagalnega pravnega posla) in utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo, ki jo lahko nadomesti sodba.
Tožnica napram toženki v tej pravdi uveljavlja (obligacijsko-pravni) zahtevek, ki izhaja iz veljavne pogodbe, ki sta jo stranki sklenili v letu 2011. Okoliščina, da naj bi toženka (kot to zatrjuje v pritožbi) pred tem lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvovala, je ne odvezuje, da (upoštevaje 9. člen OZ) ravna, kot se je s pogodbo zavezala.
SPZ člen 193,199, 199/3, 200,261, 262, 264, 264/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.. ZS člen 83a, 83a/1.
zemljiškoknjižni postopek - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prenehanje stavbne pravice - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - izbris stavbne pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ).
Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka).
Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico.
Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1. ODZ paragraf 326, 345, 1460, 1461, 1477. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZPP člen 2. ZZK-1 člen 11, 11/2. Temeljni zakon o koriščenju kmetijskih zemljišč (1959) člen 83.
ugotovitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - dobra vera - domneva dobroverne posesti - dobroverna lastniška posest - opravičljiva zmota - tek priposestvovalne dobe - razlaga pogodbe - gramatikalna razlaga - del parcele - ničnost kupoprodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče
Dejstvo, da je kupna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi predpisi (kar lahko vodi v njeno ničnost), lahko vpliva na kupčevo dobro vero. Sodišče mora zato presojo opraviti v vsakem primeru posebej in odločiti, ali je, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, izkazano, da je bil pridobitelj (in njegovi pravni nasledniki) v opravičljivi zmoti o tem, da je postal lastnik.
ZZK-1 člen 64, 64/3, 79, 79/1, 84, 85, 142, 142/9.
zaznamba spora - izbris zaznambe spora - izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka - zaznamba v korist določene osebe - izbris zaznambe v korist določene osebe - dovolilo za izbris zaznambe
64. člen ZZK-1, umeščen v skupne določbe poglavja, ki se nanaša na zaznambe, določa, da se v primeru, ko je zaznamba dovoljena v korist določene osebe, izbris zaznambe dovoli (tudi) na podlagi dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena in na katerem je njen podpis overjen.
ZZK-1 člen 123, 196. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ-UPB1 člen 39, 39/2.
zemljiškoknjižni postopek - listine, ki so podlaga za vpis - vročitev listin - javnost zbirke listin - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku
V zemljiškoknjižnem postopku sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo listine, ki so podlaga za vpis (123. člen ZZK-1). Ne glede na to, pa ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin, v primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, pa lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (196. členom ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037680
ZPP člen 7, 180, 180/1, 212. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
sklepčnost tožbe - ničnost pogodbe - razveljavitev pogodbe - izbrisna tožba - upravičeni razlogi za preložitev naroka - udeležba na naroku - trditveno in dokazno breme stranke - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - pravni interes - nujno sosporništvo - spor o veljavnosti pogodbe - pasivna legitimacija
Sodišče lahko narok prekliče ali preloži zgolj iz upravičenih razlogov in če je to potrebno za izvedbo dokazov na naslednjem naroku, to pa so lahko načeloma le razlogi, ki sicer utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje. Obisk hčere iz tujine ne predstavlja utemeljenega razloga za preklic oziroma preložitev naroka.
V pravdnem postopku velja načelo o povezanosti trditev z dokazno ponudbo oz. načelo o trditvenem in dokaznem bremenu (7. in 212. člen ZPP), ki stranki nalaga, da najprej poda trditve (navedbe) o pravno relevantnih dejstvih in šele, če so podane ustrezne trditve, se njihova resničnost (če so te trditve sporne) preizkuša z izvedbo dokazov. Izvajanje dokazov (npr. zaslišanje strank ali prič) ne more nadomestiti manjkajočih trditev, saj mora nasprotna stranka imeti možnost, da se o pravno pomembnih trditvah nasprotnika izjavi (po domače, »se brani«) in če tožnik ustreznih trditev sploh ne oblikuje, se toženci niti ne morejo uspešno braniti (ker se ne morejo in nimajo pred čim). Če je zahtevek nesklepčen, je tudi vsakršno izvajanje dokazov nepotrebno, saj ni ničesar (pravno relevantnega), kar bi bilo možno in potrebno dokazovati.
Pritožba je samostojno pravno sredstvo, zato morajo biti navedbe v njej konkretne in zgolj sklicevanje na že podane navedbe v vlogah iz postopka na prvi stopnji ne zadošča za utemeljenost pritožbe.
Pravni interes kot ena od procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, je ožji in drugačen od laično pojmovanega »interesa« (ekonomske ali druge koristnosti); pravni interes je podan, če bi ugoditev zahtevku pomenila za tožnika določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Tega pa z zahtevki, da naj si tretje osebe vrnejo določene zneske, tožnik ne more doseči, saj to ne bi v ničemer vplivalo na njegov pravni položaj.
Spor o (ne)veljavnosti pogodbe je dopustno rešiti le za vse pogodbene stranke na enak način; logično, življenjsko nevzdržno in zato pravno nedopustno bi bilo, če bi se tak spor razrešil različno za različne stranke pogodbe, zato je nujno, da v tovrstnih sporih kot pravdna stranka nastopajo vse pogodbene stranke. Če s tožbo niso zajete vse pogodbene stranke, ni tožena prava oseba in zato je tak zahtevek a priori neutemeljen.
Ker ni bil izpolnjen eden od pogojev iz določbe 243. člena ZZK-1 (neveljavnost izpodbijane vknjižbe iz materialnopravnega razloga, ker je bilo zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno ob njegovi izstavitvi zaradi ničnosti zavezovalnega pravnega posla), obstoja drugega pogoja (kršitve tožnikove stvarne ali obligacijske pravice z izpodbijano vknjižbo) ni potrebno ugotavljati.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 40, 40/1, 49, 49/1, 49/1-2, 49/1-3, 124.. OZ-UPB1 člen 52, 57.
predznamba pridobitve lastninske pravice - priložene listine
Listine, ki sta jih predlagatelja priložila zemljiškoknjižnemu predlogu za predznambo pridobitve lastninske pravice, ne predstavljajo listine iz 49. člena ZZK-1.
vpis lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - lastninjenje kmetijskih zemljišč - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - pogoji za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v primeru lastninjenja - načelo formalnosti postopka
Sodna praksa je enotna, da mora tudi predlagatelj, ki predlaga vpis lastninske pravice, pridobljene na podlagi 14. člena ZSKZ, predlog utemeljiti z listino, ki ustreza pogojem iz ZZK-1. To izhaja tudi iz vsebine Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad oziroma na občine (Uradni list RS št. 32/93). To pa pomeni, da mora biti listinsko izkazano tudi, da ima tisti, ki je izdal zemljiškoknjižno dovolilo, razpolagalno upravičenje. V konkretni zadevi predlagateljici to ni uspelo.
SPZ člen 154, 154/2.. ZIZ člen 3, 43, 43/3, 76, 76/2.. ZS člen 2.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/1-2, 90/4.
pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - dokončno poplačilo terjatve - prenehanje zastavne pravice - izbris zaznamb izvršbe in vknjiženih hipotek
Kot je zastavna pravica nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe, velja tudi glede njenega prenehanja, če razlog izvira iz izvršilnega postopka (opravljenega izvršilnega dejanja poplačila). Izvršilno sodišče ima tedaj obveznost, da po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo strank, kot v obravnavani zadevi, razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe in prisilne zastavne pravice iz zemljiške knjige.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 125.c. ZPP člen 112, 112/2.. ZPSto-2 člen 2-9, 2-10.
zemljiškoknjižni postopek - vložitev ugovora - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu - pravočasnost vloge, vezane na rok - dan izročitve vloge sodišču
Če je bila priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu kot pogodbenem partnerju Pošte Slovenije, pooblaščenem za sprejem pošiljk (kontaktna točka), je treba dan oddaje priporočene poštne pošiljke na bencinskem servisu šteti kot dan priporočene oddaje na pošto (glej 9. in 10. točko 2. člena Zakona o poštnih storitvah) in s tem dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 90, 123, 124, 148, 160, 160/2, 177, 177/1.. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - nedovoljena pritožbena novota - pravica do izjave v postopku
S sklepom, ki predstavlja podlago za vpis, je izvršilno sodišče na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek ustavilo in izvršilna dejanja razveljavilo zaradi neobstoja ločitvene pravice.
Zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi tega sklepa dovolilo izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist nasprotne udeleženke, ki je bila upnica v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038659
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 196, 254, 254/3. ZD člen 123, 123/1, 125, 125/1, 125/2. ZDKG člen 4, 4/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 309, 309/2, 383, 383/1. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o preužitku - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - aktivna stvarna legitimacija - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - dedna sposobnost - kmetijsko gospodarstvo - psihiatrično zdravljenje - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - ničnost pogodbe - neobstoječ pravni posel - enotno sosporništvo - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravna korist za vodenje pravde - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - povrnitev revizijskih stroškov
Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje.
V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.
Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.
ZIZ člen 167, 170, 170/1. ZZK-1 člen 120, 120/1, 120/2, 133, 133/1, 134, 134/1, 135, 135/1, 135/3, 135/4, 136, 138.
utesnitev izvršbe - vpis plombe v zemljiški knjigi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče izjemoma ne vpiše plombe (četrti odstavek 135. člena ZZK-1) oziroma jo izbriše in ne izda posebnega sklepa (136., 138. člen ZZK-1), sicer jo vpiše in o zadevi odloči s sklepom. V tem primeru, ko zemljiškoknjižno sodišče ni vpisalo plombe, ne gre za tak izjemen primer. Plomba za upnikovo zaznambo sklepa o izvršbi ni bila vpisana in s sklepom ni bilo odločeno samo zato, ker je bil problem v njegovi matični številki. Pri tehtanju na eni strani upnikove zastavne pravice in na drugi strani katero matično številko se naj vpiše v zemljiško knjigo je treba dati prednost stvarni pravici upnika. Matična številka je namenjena samo idenfikaciji upnika.
Zemljiška knjiga bi morala najprej vpisati plombo in nato meritorno odločiti o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi, da bi imele stranke možnost pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku
zemljiška knjiga - zbirka listin - zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - upravičen interes
Predlagatelj ni izkazal nobene relevantne povezave med svojo zahtevo po izročitvi prepisa kupoprodajne pogodbe, s katero je TM kupil nepremičnino, in gospodarskim sporom, ki je v teku med predlagateljem in družbo H d.o.o.
Svojega ugovora zastaranja ni uspel niti v vlogi za posredovanje listine niti v pritožbi povezati z višino kupnine, ki jo vsebuje sporna pogodba.
vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - potrdilo o izvršljivosti odločbe
Eden od vidikov načela formalnosti je tudi, da zemljiškoknjižno sodišče ne presoja pravilnosti in zakonitosti odločb, ki so podlaga vpisu, in tudi ne pravilnosti in zakonitosti potrdila o izvršljivosti. Dokler je to potrdilo veljavno, sodišče ne more samo odločati o tem, ali je odločba iz drugega postopka dejansko izvršljiva, ali ne.
ZZK-1 člen 33, 33/1, 34, 142, 142/1, 142/1-1.. SPZ člen 23.. OZ-UPB1 člen 75.. ZN-UPB3 člen 60, 60/2, 61.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo v izvirniku - izvirnik in prepis - overjen prepis pooblastila
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel imetnika stvarne pravice na nepremičnini in zanj je predpisana posebna obličnost: pisna oblika z overjenim podpisom izstavitelja (23. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Enaka obličnost se zahteva tudi za pooblastilo za izstavitev takega dovolila (34. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1 in 75. člen OZ). ZZK-1 pa ne vsebuje izrecne zahteve po predložitvi pooblastila v izvirniku. Če je zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen prepis izvirnika pooblastila, ki je overjen skladno s pravili ZN, ki torej vsebuje ustrezno potrdilo, da gre za prepis izvirnika in je bil ta napravljen po notarjevem vpogledu v izvirnik,to zadošča. Na ta način overjen prepis listine ima pravni učinek javne listine.
ZZK-1 člen 120, 146, 229. ZPP člen 108. ZNP člen 42.
zemljiškoknjižni postopek - nepopolna vloga
Pravila o nepopolnih vlogah so v ZZK-1 posebej urejena, zato ni mogoče uporabiti določb drugih postopkovnih zakonov, na katere se sklicuje pritožnica. Po izrecni določbi 146. člena ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku pravila o nepopolnih vlogah ne uporabljajo. Zemljiškoknjižno sodišče ne poziva predlagateljev na dopolnitev vlog, temveč obravnava predlog, kakršen je vložen.
SPZ člen 267.. ZZK-1 člen 34,124, 160, 246, 246/4. ZN člen 64.a.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zemljiško knjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - nedovoljene pritožbene novote - prehodne določbe zakona
V času podpisa pogodbe, ki je bila v obravnavanem primeru podlaga vpisu, so bila zemljiškoknjižna pravila ohlapnejša tako glede pravnega posla kot glede pooblastila za podpis tega posla.
Ob odločanju o vpisu je treba upoštevati prehodno določbo iz četrtega odstavka 246. člena ZZK-1, po kateri se v primerih, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred letom 2003 (Uradni list RS, št. 58/2003 z dne 18.6.2003) uporablja določba 34. člena ZZK-1, ki se nanaša na pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, le smiselno. Upoštevati je treba tudi 267. člen Stvarnopravnega zakonika, ki je prav tako kot ZZK-1 stopil v veljavo leta 2003, po katerem pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi, tudi če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po SPZ-ju, vpis na podlagi tega pravnega posla pa se izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ.