vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - omejeno poslovno sposobna oseba - odobritev pristojnega organa - priložitev soglasja oz. potrdila zemljiškoknjižnemu dovolilu - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Po 35. členu ZZK-1 mora biti v primeru, ko je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje, ter se te določbe smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba. Ker gre v sedaj obravnavani zadevi za sodbo, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice, sklicevanje pritožbe na določilo 35. člena ZZK-1 ob upoštevanju vsega navedenega ni uspešno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00039751
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 355. URS člen 22, 25.
gradnja - solastnina na nepremičnini - razdelitev solastnine - pravni posel - dogovor o uporabi - nepremičnina - dejanska raba - soglasje za gradnjo - pretekla raba - razdelitev v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - varstvo lastninske pravice - šikanozno ravnanje - zemljiška knjiga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Da bi bila solastnina razdeljena, bi bil potreben ustrezen pravni posel, ki bi bil nato tudi evidentiran v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje ne pojasni, kako in na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da dogovor velja samo za postavitev hiše, ne pa tudi za morebitne nadaljnje gradbene posege na parceli. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem samo nekajkrat zapiše, da je dokazni postopek prepričljivo potrdil, da sta se pravdni stranki dogovorili za izgradnjo vsaka svoje hiše na eni in drugi parceli, ne pa tudi, da sta se dogovorili za dovoljenje za postavitev vseh nadaljnjih morebitnih objektov kjerkoli na eni ali drugi parceli. Iz načina uporabe, kot je razviden iz navedb strank in ugotovitev sodišča, ko npr. vsaka pravdna stranka uporablja izključno parcelo, na kateri ima hišo, ko druga drugi ne posegata na parcelo, na kateri ima druga hišo, bi namreč lahko izhajalo tudi drugače.
Kot je razvidno iz sodbe, sodišče prve stopnje res ni obrazložilo, zakaj te priče ni zaslišalo. Vse kar je zapisalo o zavrnitvi dokaznega predloga je, da dokaz ni potreben in relevanten, ker je bilo dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno za odločitev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna obrazložitev zavrnitve dokaza preveč pavšalna in da hkrati pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00061455
OZ člen 508, 508/1, 508/2, 512. SPZ člen 66, 66/3.
tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino - prodaja solastne nepremičnine - solastnina - upravičenja solastnika - zakonita predkupna pravica solastnika - ponudba predkupnemu upravičencu - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - položitev kupnine - kršitev predkupne pravice - trenutek kršitve predkupne pravice - sklenitev prodajne pogodbe - vknjižba v zemljiško knjigo - prehod lastninske pravice
Tožnik meni, da je bila njegova predkupna pravica kršena zato, ker sta toženki prodajno pogodbo sklenili pred potekom roka, ki ga ima predkupni upravičenec na voljo za uveljavljanje predkupne pravice. Takšno materialnopravno naziranje je zmotno. Če lastnik stvari samo sklene pogodbo s tretjim, še ne ustvari položaja kršitve. Lastnik si lahko še zmeraj premisli in namesto, da bi izpolnil sklenjeno prodajno pogodbo s tretjim, ravna v skladu z obveznostjo iz predkupne pravice. To jasno izhaja že iz same določbe prvega odstavka 512. člena OZ, ki določa, da lahko predkupni upravičenec pogodbo izpodbija le v primeru, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca. Ker je prva toženka prenesla lastninsko pravico na drugo toženko šele po poteku 30 - dnevnega roka za uveljavljanje predkupne pravice, ni prišlo do kršitve predkupnega upravičenja tožnika. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da je tožnik imel do poteka roka za uveljavitev predkupne pravice tudi objektivno možnost, da bi predkupno upravičenje izkoristil.
V obravnavanem primeru bi tožnik kot imetnik zakonite predkupne pravice v zasebno korist (ki je nastala samodejno z nastankom položaja solastnine v skladu s tretjim odstavkom 66. člena SPZ) svojo predkupno pravico lahko učinkovito uveljavil, če bi v roku 30 dni opravil dve dejanji: - predkupnega zavezanca na zanesljiv način obvestil, da uveljavlja predkupno pravico (prvi odstavek 508. člena OZ) in hkrati predkupnemu zavezancu plačal kupnino ali jo položil pri sodišču (drugi odstavek 508. člena OZ). Plačilo kupnine je predpostavka (pogoj) za začetek učinkovanja izjave predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice. Zato pogodba o prodaji ni sklenjena že, ko predkupni zavezanec prejme izjavo predkupnega upravičenca o uveljavitvi predkupne pravice, temveč šele, ko predkupni upravičenec plača celotno kupnino. V obravnavanem postopku ni sporno, da tožnik v roku kupnine ni plačal niti je ni položil pri sodišču. Tožnik je sicer navajal, da ni vedel, ali naj kupnino plača nepremičninskemu posredniku (ker ni vedel, ali še ima veljavno pooblastilo za zastopanje) ali prvi toženki, vendar pa to ni odločilno, saj bi tožnik v takšnem primeru kupnino moral položiti pri sodišču. Tožnik pa ni pojasnil, zakaj tega ni storil (sprašuje se le, ali bi bilo varno plačilo prodajalki, ker bi ta lahko postala insolventna).
Izpodbijani sklep je bil predlagatelju vročen elektronsko skladno s 125.b členom ZZK-1. Pošiljka je bila vročena s fikcijo vročitve dne 6. 10. 2020, elektronsko vložena pritožba z dne 22. 10. 2020 pa se kot prepozna zavrže.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - vpisana prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za nadaljnje vpise
Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklenjene med Republiko Slovenijo in lastnikom zemljišč v postopku (predhodnega) sporazumevanja, ni mogoče enačiti z odločbo državnega organa o omejitvi lastninske pravice. Zaradi tega je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ovira za nadaljnje vpise
Sklenjena je pogodba namesto razlastitve oz. namesto prisilne ustanovitve služnosti z odločbo, kar pomeni, da ni izdana odločba upravnega organa. Ne gre za situacijo iz 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, saj podlaga predlaganemu vpisu ni pravnomočna ali dokončna odločba drugega državnega organa. Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku formalno ni mogoče enačiti z odločbo o omejitvi lastninske pravice, zato je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
elektronska zemljiška knjiga - predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga vpisu - vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin
Listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu je v predlogu ustrezno opredeljena. Dejstvo je, da bo dodaten opis listine razviden iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige in je tako javnosti dostopen, vsebovan je tudi v izreku sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00040108
SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 7, 212, 213, 228. ZIZ člen 65.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - sklenitev prodajne pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - potrdilo davčnega organa - overitev podpisa - obstoj pogodbe - dokazni predlogi - neprimeren dokaz - edicijska dolžnost tretjih oseb - izguba pravice - sporazum o zavarovanju terjatve - hipotekarno zavarovanje - hipotekarni upnik - domneva dobre vere - slaboverni hipotekarni upnik - manjkajoče trditve - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Pričakovana lastninska pravica, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, pripada osebi, ki ima veljaven pravni naslov, to je zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis overjen (41. člen ZZK-1).
V konkretni situaciji je izvedba dokaza z zaslišanjem stranke in priče neprimeren dokaz za ugotovitev obstoja prodajne pogodbe, ki bi vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je prenositeljev podpis overjen. Tožnik namreč ni zatrjeval, da bi bili vsi izvodi prodajne pogodba uničeni ali izgubljeni, temveč le, da se nahajajo pri prodajalcu, ob tem pa ni navedel, da od prodajalca navedene pogodbe ne more pridobiti oziroma se ni skliceval na t. i. edicijsko dolžnost tretjih oseb.
elektronska zemljiška knjiga - pravica do vpogleda v procesna dejanja - seznanitev s procesnim gradivom - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
ZZK-1 člen 125.a, 125.c. ZPP člen 105.b. Pravilnik o zemljiški knjigi (2011) člen 11, 11/1, 11/2, 13.
zemljiškoknjižni postopek - obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - varen elektronski podpis
V obravnavanem primeru je bil ugovor vložen elektronsko, torej je bil tudi digitalno podpisan z varnim elektronskim podpisom, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, ki je po odvetniku, ki je elektronsko vlogo vložil kot zunanji kvalificiran uporabnik, vložil ugovor. Vloge preko portala namreč ni mogoče oddati, če ta ni elektronsko podpisana
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe - višina terjatve - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke
Ne prepriča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je terjatev upnice, ki jo izterjuje v izvršilnem postopku I 2/2 (glavnico v višini 22.131,49 EUR in zamudne obresti v višini 12.021,61 EUR), višja kot je terjatev pri že vknjiženi hipoteki na podlagi sklepa Z 1/1 (glavnica v višini 22.131,49 EUR in zamudnih obresti v višini 4.472,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.2015). Sodišče za tako stališče ne poda ustreznih razlogov, zgolj primerjava absolutnih zneskov iz izvršilnega postopka in postopka zavarovanja, glede na to, da je zavarovanje tudi za zakonske zamudne obresti od 31.3.3015 od zneska 26.603,89 EUR, pa ne zadostuje.
ZZK-1 člen 108, 120,146, 336.. ZPP člen 105, 108, 336.
zemljiškoknjižni postopek - ugovor - informacijski sistem - vlagatelj - nepopolna vloga - zavrženje ugovora - postulacijska sposobnost
Strožja zahteva glede postulacijske sposobnosti, to je sposobnosti dati svojim procesnim dejanjem pravnorelevantno obliko, terja od aktivnih udeležencev večjo stopnjo skrbnosti, pri uporabi informacijskega sistema pa so jim na voljo tudi uporabniška navodila za eZK opravila. Pritožnica je pravilno označila, da vlaga ugovor proti sklepu o vpisu (dejanje št. 331), ni pa zatem pripela dokumenta s takšno vsebino. Z uporabo koraka "predogled oddane vloge" bi se lahko prepirčala ali je vlogo oddala pravilno, popolno in v skladu z uporabniškimi navodili.
ZZK-1 člen 63, 86, 87, 87/3, 88, 88/3.. ZIZ-UPB4 člen 24.
zaznamba sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti - zaznamba pravnega dejstva - zaznamba - obvestilo izvršilnega sodišča
Zaznamba je glavni zemljiškoknjižni vpis, s katerim se vpisujejo pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (63. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V predmetni zadevi torej ne gre za vpis pravice, temveč le za to, da se v zvezi s sklepom o izvršbi zaznamuje pravno dejstvo, da se je za realizacijo že vpisane hipoteke z ID 1 začel izvršilni postopek. Da se je postopek izvršbe začel in da je terjatev prešla na udeleženca, v korist katerega je bil 21.5.2019 izdan sklep o izvršbi, izhaja iz priloženih listin.
ZZK-1 člen 5,7,39, 40, 40-1, 81, 81/1, 81/3, 112, 112/3.
zemljiškoknjižni postopek - ovira za vpis - zaznamba spora - zaznamba razlastitvenega postopka - vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Vknjižba lastninske pravice (39. člen ZZK-1) in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora (81. člen ZZK-1) sta dva različna vpisa, saj imata različne posledice.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo overjeno pred uveljavitvijo ZZK-1 - prehodne določbe ZZK-1 - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - predložitev listine
Status nepremičnine in vrsta vknjižbe pa sta zemljiškoknjižnemu sodišču narekovala, da v situaciji, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo zdaj veljavnega ZZK-1 iz 2003, pri odločanju o vknjižbi na podlagi takega dovolila upošteva prehodno določbo 1. točke četrtega odstavka 246. člena ZZK-1.
ZZK-1 člen 1, 11, 12, 13, 22. SPZ člen 18. ZD člen 216.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - identifikacijski znak nepremičnine - izrek sklepa - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo prav, ko v sklep o dedovanju ni vpisovalo, kaj v naravi predstavljajo nepremičnine, označene z ustreznimi identifikacijskimi znaki (parcelna številka in številka ter ime katastrske občine), saj to zadošča za identifikacijo nepremičnine. Sodišče izvede na podlagi sklepa o dedovanju vpis sprememb lastninske pravice v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti (primerjaj 216. člen ZD), zato mora sklep o dedovanju vsebovati podatke, ki so potrebni za vknjižbo. V zemljiško knjigo, ki je izvorna evidenca za podatke o lastništvu in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah (primerjaj 1. člen ZZK-1 in 11. člen SPZ), se nepremičnine vpisujejo (le) z identifikacijskim znakom (primerjaj 12. člen ZZK-1). V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in nekatere obligacijske pravice (13. člen ZZK-1) ter nekatera pravno pomembna dejstva (22. člen ZZK-1), ne pa tudi opis nepremičnine oziroma podatki o tem, kaj nepremičnina predstavlja v naravi. Za ugotavljanje teh dejstev je namenjen zemljiški kataster, vendar se ta dejstva ne vpisujejo (več) v zemljiško knjigo.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - odločba sodišča - izvedena pravica - zastavna pravica - soglasje imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika.
ZZK-1 člen 20.a, 40, 40/1-3, 124.. SPZ člen 256, 260, 262.
stavbna pravica - prenehanje stavbne pravice - izbris stavbne pravice - listina, ki je podlaga za izbris - izvedena pravica - zemljiški dolg - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00037878
ZMZPP člen 12, 12/3, 80, 80/1. ZD člen 95, 98, 123, 123/1, 145. ZZK-1 člen 34, 40. OZ člen 19, 76, 76/3. URS člen 33.
zapuščinska zadeva - razmerje z mednarodnopravnim elementom - zapuščinski postopek po tujem državljanu - uvedba zapuščinskega postopka - predmet dedovanja - izvršitelj oporoke - pooblastila izvršitelja oporoke - mandatar - razpolagalna sposobnost - prodaja nepremičnine po izvršitelju oporoke - odobritev prodaje s strani sodišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - dedovanje po angleškem pravu - upravitelj dediščine - dedna pravica tujih državljanov - svoboda testiranja - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - omejitev ustavnih pravic
Če v angleškem pravu ni pravne podlage za posebno odobritev prodajne pogodbe, s katero bi izvršitelji oporoke odtujili nepremičnine zapustnika (preden bi te sploh bile predmet dedovanja s strani dedičev), potem tudi slovensko sodišče takšne posebne odobritve ni dolžno dati oziroma zanjo ne more biti pristojno. Tudi sicer v slovenski pravni ureditvi dedovanja ni določeno, da bi izvršitelj oporoke za svoja razpolaganja (v imenu zapustnika) potreboval posebno odobritev sodišča. Odobritev sodišča za razpolaganje s stvarmi iz zapuščine potrebuje upravitelj dediščine (kot pooblaščenec vseh dedičev, ki ga postavi sodišče - glej 145. člen ZD), vendar tudi on ne tedaj, ko ima soglasje vseh dedičev za razpolaganje, kar je tudi situacija v konkretnem primeru. Poleg tega bi bilo odobritev mogoče dati le za konkreten, že sklenjen pravni posel, torej za nazaj (naknadno) in ne za vnaprej (pred sklenitvijo pogodbe se dá dovoljenje).