Že sam ZGD-1 s specialno ureditvijo obveznosti glavnega delničarja v postopku izključitve manjšinskih delničarjev določa obseg pojasnilne dolžnosti glavnega delničarja (zlasti v 386. členu ZGD-1) ter predpostavlja interese, ki jih imajo manjšinski delničarji v tem postopku izključitve, in ti so vezani (le) na primernost denarne odpravnine. Drugačna oziroma širša interpretacija obsega pojasnilne dolžnosti bi po presoji višjega sodišča izvotlila pomen te specialne ureditve, saj bi preko sklicevanja na splošnejšo pravico do obveščenosti omogočila obid specialne ureditve.
ZST-1 člen 11, 12, 12/2, 12/2-5, 12/3.. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - lastnoročni podpis - podpis v fotokopiji - zavrženje predloga - opozorilo na posledice - izjava stranke
Izjava, s katero stranka soglaša,da sodišče z namenom ugotavljanja njenega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost ter potrjuje, da so vsi podatki, ki so navedeni v vlogi za uveljavitev taksne oprostitve, resnični, točni in popolni ter da zanje prevzema vso premoženjsko odgovornost, mora biti opremljena z lastnoročnim oziroma izvirnim podpisom (12. člen ZST-1) in ne zadošča, da je v fotokopirani obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058669
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/3, 7, 7/2, 212, 213. ZVPot člen b43.d.
leasing - pogodba o finančnem leasingu - pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravice potrošnika - odpoved pogodbe o leasingu - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - neupravičena obogatitev - preizkus po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota
Toženec zmotno meni, da je pogodbo odpovedal s konkludentnimi dejanji grajanjem napak pri prodajalcu oziramo prenehanjem plačevanja leasing obrokov. Da je pogodbo odpovedal, bi moral sporočiti tožniku, pa ni.
ZPP člen 185, 185/1, 185/2.. OZ člen 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2.. ZDR-1 člen 108, 109, 109/1, 111, 111/2, 111/3, 127, 127/3, 128, 128/1, 144, 144/1, 164, 202.
izredna odpoved delavca - plačilo za nadurno delo - sprememba tožbe - odpravnina - odškodnina namesto odpovednega roka - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del regresa - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Z evidenco z dne 4. 9. 2015 je tožena stranka potrdila ostanek 417 ur tožnice na dan 31. 8. 2015. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem pripoznala dolg iz naslova nadurnega dela. Za presojo, ali gre za pripoznavo dolga iz tega naslova, bi moralo biti glede na izpostavljena stališča iz teorije in sodne prakse že iz same listine jasno in nedvoumno razvidno, da v njej tožena stranka kot dolžnica pripoznava svoj dolg do tožnice kot upnice iz naslova plačila za nadurno delo. Iz evidence z dne 4. 9. 2015 pa nasprotno ni razvidno, da tožena stranka tožnici za opravljeno nadurno delo dolguje plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057950
OZ člen 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 315, 315/1.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prostovoljno zavarovanje - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - sozavarovana oseba - premoženjski interes zavarovanca - kogentne določbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
Določilo 4. točke prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice zaradi alkoholiziranosti osebe, ki je upravljala z vozilom v času nastanka škodnega dogodka, se presoja le v razmerju do zavarovanca (na podlagi določbe prvega odstavka 953. člena OZ) in ne (tudi) v razmerju do delavcev, ki jim je zavarovanec prepustil vozilo v upravljanje, ne glede na določilo 11. člena Splošnih pogojev, ki osebo, ki mu je vozilo prepuščeno v upravljanje, šteje kot sozavarovanca. Določba tretjega odstavka 953. člena OZ je kogentne narave in njene uporabe ni mogoče izključiti z določili Splošnih pogojev ter velja tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - načelo kontradiktornosti
Drži, da mora imeti stranka (obsojenec) možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage "spora", in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, v konkretnem primeru predlagateljice, to je države izdaje pravnomočne sodbe, o katere priznanju in izvršitvi kazni se je odločalo v postopku. Obsojenec res ni bil seznanjen z vsemi v pritožbi navedenimi listinami (pravnomočno sodbo bi mu moralo posredovati sodišče, ki jo je izreklo) glede priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč priznanje in izvršitev sodbe kazenskega sodišča št. 4 v Gironi (Španija), opr. št. 101/2019 z dne 3. 6. 2019 v Republiki Sloveniji zavrnilo, ker se obsojenec ne nahaja v RS (niti v državi izdajateljici), torej niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 131. člena ZSKZDČEU-1. Glede na navedeno ni bilo podlage za vsebinsko odločanje o "zahtevku nasprotne stranke". Pritožnik pa v pritožbi izrecno navaja, da se obsojenec strinja z odločitvijo naslovnega sodišča, da se sodba iz Španije v Republiki Sloveniji ne prizna in ne izvrši. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ni podana.
ZPP člen 142, 142/1, 496, 496/1. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - pravnomočnost plačilnega naloga - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - osebno vročanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je treba vročiti osebno.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča skupaj z obvestilom, da začne teči rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu za napoved pritožbe naslednji dan po vročitvi sklepa, vročiti toženi stranki osebno.
presojanje stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - spor o stvarni pravici na nepremičnini
Ker gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, je treba uporabiti drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vrednost spornega predmeta (500 EUR) pa je v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča, ki je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Ob povedanem je torej v konkretnem primeru za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Višje sodišče v Ljubljani je ob ponovnem obravnavanju zadeve po razveljavitvi s strani Vrhovnega sodišča RS na seji senata dne 26. 5. 2022 sklenilo, da na podlagi 355. člena ZPP dopolni dokazni postopek še z izračunom vrednosti obogatitve po metodi, ki izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS. Ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja za tak izračun, je na podlagi 243. in nadaljnjih členov ZPP sodnemu izvedencu dr. A. A., ki je v zadevi že izdelal izvedensko mnenje, naložilo dopolnitev mnenja, kot izhaja iz izreka te odločbe.
spor majhne vrednosti - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost podjemnika za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - dolžnostno ravnanje upravnika - skrbnost dobrega strokovnjaka kot pravni standard - neizvedba dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Ker so bila grajana relativno enostavna gradbena dela, se od upravnika tudi ni pričakovalo, da bi pred plačilom obveznosti za ugotavljanje napak angažiral sodnega izvedenca ali posebnega strokovnjaka in s tem povzročil nesorazmerno visoke stroške etažnim lastnikom. Ker ostali etažni lastniki oziroma nadzorni odbor ob prevzemu in pregledu del takšnih napak niso uveljavljali, tožnica pa jih sama ni zaznala, je morala opraviti plačilo izvajalcu. Neskrbnega ravnanja ali ravnanja v nasprotju z interesi etažnih lastnikov ji ob opisanem ni mogoče očitati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057570
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
mednarodna pravna pomoč - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - kazen zapora - alternativna izvršitev kazni zapora
Obravnavani primer ne odstopa od dejanskega stanja, primerljivega v zadevi I Ips 58578/2017, zato sodišče ni smelo še neprestano kazen zapora nadomestiti na način iz 86. člena KZ-1.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka - stiki v korist otroka - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Neutemeljeni so očitki o pomanjkljivostih izpodbijane odločitve. Sodišče je v dokaznem postopku pridobilo poročila in mnenja CSD, izvedensko mnenje in dlje časa spremljalo izvajanje stikov med deklico in očetom. Opredelilo se je do vseh okoliščin, ki jih je ocenilo kot pomembne za ureditev stikov med očetom in hčerjo.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - stiki med starši in otrokom - zaslišanje otroka - starševska skrb - največja korist otroka - telefonski stiki z otrokom - določitev preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena
Občasen telefonski stik v okoliščinah konkretnega primera ne zadošča za zagotovitev največje koristi otrok. Zgolj besede predlagatelja, da naj gresta k mami, ob izkazani nastrojenosti do predlagateljice, ki se odraža tudi v neverbalni komunikaciji, otroka ne vzpodbudi k izvajanju stikov. Kdaj, koliko in kako bosta imela otroka stike, je odgovornost staršev. Starš, pri katerem otroci živijo, si mora aktivno prizadevati, da imajo stike z nerezidenčnim staršem.
DZ člen 7, 156, 157, 158, 158/1, 160, 160/3, 171, 173, 174. ZNP-1 člen 6, 6/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoji za izrek ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - odvzem mladoletnega otroka - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - odvzem otroka staršem - omejitev stikov - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - izjemnost ukrepa - začasnost ukrepa - okoliščine konkretnega primera - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obseg stikov
Temeljno vodilo v skrbi za otroka je otrokova korist.
Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.
Ti ukrepi posegajo v pravico do družinskega življenja, varovano tako v Ustavi (53. in 54. člen) kot s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (8. člen). Po utrjeni presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice jo sestavljata vzajemno prepleteni pravica otroka, da živi s svojimi starši ali da ima z njimi vsaj stike ter pravica in dolžnost staršev, da za svojega otroka skrbijo in ga vzgajajo. Poseg države v to pravico je dopusten le, če ga narekuje korist otroka. Tudi v primeru, ko je zaradi zavarovanja otrokove koristi nujen odvzem, pa je država dolžna storiti vse, kar je treba, da se bo družina v čim krajšem času spet združila. Razen v zelo izjemnih primerih, ko se družina pokaže kot posebej neprimerna, je država dolžna ukreniti tudi vse potrebno, da se v obdobju ločitve otroka od staršev družinske vezi ohranijo. Prekinitev teh vezi bi otroka odrezala od njegovih korenin. Odvzem otroka staršem mora biti zato že od vsega začetka obravnavan kot začasen ukrep in ga je treba izvrševati tako, da bo združitev družine po njegovem izteku dejansko mogoča. Potek časa lahko namreč nepovratno zareže v odnos med otrokom in starši; ni sprejemljivo, da združitev družine zgolj zaradi tega ne bi bila več mogoča.
Ker gre pri odvezmu otroka za poseg države v starševsko skrb, ki gre po Ustavi primarno staršem, mora obstoj teh predpostavk temeljiti na konkretnih in zanesljivo ugotovljenih okoliščinah. V postopku je zato treba ugotoviti, (1) kateri vidik otrokove koristi je ogrožen, kako intenzivna je ogroženost in kaj je razlog zanjo, (2) kakšna podpora je bila že nudena družini in kako se je družina nanjo odzvala, (3) katere so možnosti za okrepitev staršev in/ali otroka, da bo družina lahko spet zaživela skupaj, in katere so morebitne ovire za dosego tega cilja, in (4) kako ohraniti (v primerih, ko ni bila vzpostavljena ali je bila pretrgana, pa kako jo vzpostaviti) in okrepiti vez med otrokom in starši med izvrševanjem ukrepa. Sodišče ni vezano na predlog, niti ni omejeno z dokazno pobudo udeležencev (drugi odstavek 6. člena ZZNP-1). Dolžno je izvesti dokaze, ki so potrebni, da se zanesljivo ugotovijo vse pomembne okoliščine. Poleg tega je dolžno tudi na ustrezen način poskrbeti, da bo otrok primerno svoji starosti in zrelosti seznanjen s postopkom in bo imel možnost podati svoje mnenje (prvi odstavek 158. člena DZ).
Ureditev stikov med materjo in starši je bila nujna že zaradi izrečenega ukrepa. Ker deklice ne živijo skupaj z materjo, je bilo sodišče dolžno odločiti o tem, v kakšnem obsegu in na kakšen način potekajo stiki med njimi. Ureditev je pogojena z okoliščinami iz življenja deklic v rejniških družinah in matere in z dejanskimi možnostmi za izvrševanje stikov. Na obseg stikov pa lahko vplivajo tudi razlogi, zaradi katerih je bil potreben odvzem otroka. Čim manjši je obseg stikov med otrokom in staršem, na tem bolj konkretnih okoliščinah mora temeljiti odločitev o ureditvi stikov med izvrševanjem ukrepa. Pri tem je sodišče dolžno upoštevati, da je odvzem začasen in da je izrečen s ciljem ponovne združitve družine, da način izvrševanja ukrepa ne sme ovirati dosege tega cilja in da je država zato dolžna omogočiti, da bodo starši in otroci med izvrševanjem ukrepa lahko imeli redne stike.
V izpodbijani odločitvi ni upoštevano, da je odvzem otroka začasen ukrep, da je država dolžna narediti vse, kar je treba, da bo mogoča ponovna združitev družine, da je v vmesnem obdobju dolžna omogočiti redne stike in da mora biti izjema od takih stikov obrazložena s konkretnimi okoliščinami, ki utemeljujejo sklep, da bi bili taki stiki za otroka ogrožajoči. Tudi v takem primeru pa je treba oceniti, kakšno podporo je mogoče nuditi bodisi otrokom bodisi materi, da se intenzivnost ogrožanja zmanjša ali odpravi tako, da bodo stiki v najkrajšem možnem času spet lahko tekli. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je treba razmerje med vsako od deklic in materjo obravnavati posebej. Deklice so v različnih starostnih obdobjih in so že zato njihove potrebe po stiku z materjo lahko različne. Poleg tega so lahko podane še druge okoliščine, ki narekujejo razlike v ureditvi stikov.
jezik v postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravni pouk - vsebina zapisnika o naroku za glavno obravnavo - dvom - sposobnost spremljanja glavne obravnave - premoženjsko stanje stranke - opozorilo stranki na uveljavljanje pravice - brezplačna pravna pomoč - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na podlagi 102. člena ZPP sme stranka v postopkih pred sodiščem na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik. Kadar postopek ne teče v jeziku stranke, se ji na njen predlog ali če sodišče ugotovi, da ne razume slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tega, kar se navaja na naroku. Pravica do uporabe svojega jezika je torej stranki zagotovljena ne glede na to, ali je sposobna komunicirati v slovenskem jeziku. Zakon tudi določa, da mora biti stranka poučena o pravici do spremljanja postopka v svojem jeziku po tolmaču, in da se prevajanju lahko odpove, če izjavi, da zna jezik, v katerem teče postopek. V zapisniku mora biti zapisano, da je bila poučena in kaj je glede tega izjavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057972
OZ člen 190, 569.
posojilo - ustna posojilna pogodba - narava pravnega posla - navidezen pravni posel - finančna vlaganja - neupravičena obogatitev - sporno dejansko stanje - priznana dejstva - sporno dejstvo - nesporno dejstvo - kazenski postopek - trditveno in dokazno breme
Nesporna dejstva so lahko le dejstva, ki jih stranki bodisi izrecno priznata kot nesporna, bodisi jih konkretizirano ne prerekata in se takih dejstev ne dokazuje. Sporno dejstvo, tudi če je pozneje zanesljivo dokazano, nikoli ne postane nesporno.
V vseh potrdilih je kot razlog za prejem oziroma izročitev denarja navedeno nekaj drugega, kar evidentno ni posojilna pogodba. Govora je o delnicah, vlagateljih in vlaganjih. Nobena od listin, ki sta jih predložila tožnika, ne vsebuje nobenega od konstitutivnih elementov posojilne pogodbe.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3. ZPP člen 435, 435/2.
izpraznitveni nalog - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - kršitev najemne pogodbe - obveznosti najemnika - rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo najemnine in stroškov - ugovor zoper plačilni nalog
Toženec priznava, da tožniku dolguje plačilo najemnine in stroškov za stanovanje, višina dolga za izpodbijano odločitev ni relevantna. Kdo najeto stanovanje uporablja in kakšni so razlogi za toženčevo slabo finančno stanje, prav tako ni relevantno. Sodišče pomoč pri dogovarjanju strank ponudi v okviru predstavitve možnosti za sklenitev sodne poravnave, če do dogovora strank ne pride, pa odloči skladno z zakoni in sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00058670
ZD člen 132, 145, 145/1, 210, 210/2-1. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1.
dedovanje - zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - obstoj dedne pravice - napotitveni sklep - dediščinska skupnost - sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - pomanjkanje pasivne legitimacije - predhodno vprašanje - prejudicialen učinek
Spor med dediči o tem, kdo je dedič, je spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Ker pravnomočna sodba učinkuje le med strankami, je enako odločitev mogoče doseči le na način, da so v sporu zajeti vsi dediči.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razpis naroka - zamuda na narok - preložitev naroka - upravičen razlog za zamudo - vabilo - naslov sodišča - drug naslov - sprememba naslova med pravdo - dejanska zmota - dolžna skrbnost odvetnika - predlaganje dokazov - dokazno breme
Ob dodatnem upoštevanju narave zadeve bi okoliščine, ki jih je zatrjevala toženka, lahko utemeljevale upravičen razlog za zamudo. Ker pa za svoje navedbe ni predlagala dokazov, je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.