Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno poizvedb opravljati tudi pri pooblaščenki, ki ji je stečajni dolžnik dal pooblastilo v izvršilnem postopku. Nasprotno pa je stečajni dolžnik tisti, ki mora poskrbeti za pravilen naslov za vročanje in je dolžan poskrbeti za to, da ima v centralnem registru prebivalstva vpisan naslov, na katerem tudi dejansko živi.
Vročilnica, ki jo sodišču posreduje pošta, kar velja tudi za primere, ko pisanja sploh ni mogoče vročiti, je javna listina. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena.
Stečajni postopek ne trpi predolgega odlašanja zaradi stranke, ki ne poskrbi za pravilno prijavo stalnega prebivališča in s tem za vročanje sodnih pošiljk.
Ko se upnica že tako dolgo trudi za poplačilo svoje terjatve, kar pomembno vpliva na njeno ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, že to po oceni višjega sodišča pretehta nad pravico dolžnika iz 22. člena Ustave RS, seveda upoštevaje tudi ravnanje stečajnega dolžnika, ki na naslovu stalnega prebivališča v relevantnem času očitno ni prebival. Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da je stečajni postopek hiter, kar sodišče upravičuje k ravnanju iz 82. člena ZPP, ko je pisanje večkrat poskusilo vročiti dolžniku, kar je bilo neuspešno zaradi njegovih ravnanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057950
OZ člen 953, 953/1, 953/3. ZPP člen 315, 315/1.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - prostovoljno zavarovanje - kasko avtomobilsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega kritja - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - sozavarovana oseba - premoženjski interes zavarovanca - kogentne določbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
Določilo 4. točke prvega odstavka 12. člena Splošnih pogojev, ki izključuje odgovornost zavarovalnice zaradi alkoholiziranosti osebe, ki je upravljala z vozilom v času nastanka škodnega dogodka, se presoja le v razmerju do zavarovanca (na podlagi določbe prvega odstavka 953. člena OZ) in ne (tudi) v razmerju do delavcev, ki jim je zavarovanec prepustil vozilo v upravljanje, ne glede na določilo 11. člena Splošnih pogojev, ki osebo, ki mu je vozilo prepuščeno v upravljanje, šteje kot sozavarovanca. Določba tretjega odstavka 953. člena OZ je kogentne narave in njene uporabe ni mogoče izključiti z določili Splošnih pogojev ter velja tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00057045
ZD člen 32, 32/1, 210, 210/1, 212, 212-2.
izločitveni zahtevek dedičev - sklep o napotitvi na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o utemeljenosti izločitvenega zahtevka. Po 212. členu ZD namreč sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo: če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, oz. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Tak spor se torej lahko rešuje zgolj v pravdnem postopku.
Na pravdo napotena stranka pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni vezana na dikcijo napotitvenega sklepa. Sama mora formulirati tožbo tako, da zahteva ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja, ki temelji na tistem dejstvu, ki je bilo v postopku, iz katerega je napotena na pravdo, sporno. Oblika pravnega varstva, to je zahtevka in tožbene podlage, je tako prepuščena na pravdo napoteni stranki. To pa končno pomeni, da lahko na pravdo napoteni dedič v tožbi uveljavlja tudi dejstva, ki jih ni navedel v izločitvenem zahtevku, ki ga je uveljavljal v zapuščinskem postopku. Zato v fazi, ko zapuščinsko sodišče zaradi spora med dediči o obsegu zapuščine, enega od njih napoti na pravdo, tudi ni mogoče govoriti o nesklepčnosti takšnega (izločitvenega) zahtevka. O morebitni nesklepčnosti bo mogoče govoriti šele, ko bo napotena dedinja vložila tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062861
OZ člen 168, 168/4, 240, 346, 579. ZPP člen 216, 352, 352/3. ZZ člen 49. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka (2003) člen 24. Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje državne javne službe muzejev (2012) člen 1.
škodni dogodek - tatvina - umetniške slike - premoženjska škoda - posodbena pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - vrnitev umetniških slik - varovanje muzejskih zbirk - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje - oprostitev dolžnika odgovornosti - alarmni sistem - izključitveni razlog - odgovornost zavoda - subsidiarna odgovornost - načelo profesionalne skrbnosti - subjektivna vrednost - sporna višina odškodnine - določitev cene - zavarovalna vrednost - dokaz s sodnim izvedencem - prosta presoja dokazov - drugo izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca
Glede na dejstvo, da je bila slika ukradena prvo toženi stranki, ki se profesionalno ukvarja z muzejsko galerijsko dejavnostjo, je pravilen zaključek, da prvo tožena stranka ni uspela dokazati ekskulpacijskih razlogov, zaradi katerih bi bila prosta odgovornosti za nastalo škodo. Ona je nadzorovala svoje prostore, zagotavljala varnostne mehanizme in poznala oz. bi morala poznati obseg tveganj. Tožeča stranka, ki ji je sliko izročila v neodplačno rabo, ni imela nobenega vpliva na te okoliščine.
Glede na področje dela, katerega specifičnosti so izpostavljene zgoraj, je bilo prvo izdelano mnenje smiselno preveriti s še eno oceno vrednosti. Rezultat cenitve potrjuje, da je bilo drugo mnenje potrebno. Ni pa razlogov za postavitev novega, tretjega izvedenca, saj nobena od strank ne zatrjuje in ni pričakovati, da bi rezultat njegovega mnenja bistveno odstopal – bodisi navzgor, bodisi navzdol – od vrednosti, ugotovljene po že angažiranih izvedencih.
Primerljivih prodaj ni, saj je večina umetnostno pomembnih Groharjevih del, ki se nahajajo v razstavnih katalogih (taka je tudi obravnavana slika), že v javnih muzejsko galerijskih zbirkah in se ne pojavljajo na trgu.
Dokazni predlog je bil predlagan povsem pavšalno in nesubstancirano. Postavitev izvedenca medicinske stroke ne more nadomestiti manjkajočih tožbenih trditev. Izvedenec tako ne more sam iskati nekih potencialnih zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledica izbrisa, lahko pa preveri, če so zdravstvene težave, ki jih zatrjuje oškodovanec, povezane s tem.
Ugotovljene okoliščine primera ne opravičujejo odškodnine v prisojeni višini. Tožnik zaradi izbrisa ni imel urejenih osebnih dokumentov in zdravstvenega zavarovanja, ni mogel odpreti bančnega računa, duševno je trpel zaradi neurejenega statusa in ga je bilo strah za prihodnost. Na drugi strani je bil tožnik iz registra stalnega prebivalstva izbrisan 132 mesecev, vendar se je izbrisa zavedal in zaradi njega trpel le od leta 1998 do leta 2003, od tega je leto dni preživel v zaporu ter je v tem obdobju opravljal priložnostna dela, pri čemer pa ni dokazal, da se je želel ali poskušal redno zaposliti. Pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa zato znaša 8.600 EUR, kar v času sojenja predstavlja 6,3 neto plače.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - verjetno izkazana terjatev - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek imenovanja upravitelja - sklep o začetku stečajnega postopka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka
Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - načelo kontradiktornosti
Drži, da mora imeti stranka (obsojenec) možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage "spora", in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, v konkretnem primeru predlagateljice, to je države izdaje pravnomočne sodbe, o katere priznanju in izvršitvi kazni se je odločalo v postopku. Obsojenec res ni bil seznanjen z vsemi v pritožbi navedenimi listinami (pravnomočno sodbo bi mu moralo posredovati sodišče, ki jo je izreklo) glede priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje je namreč priznanje in izvršitev sodbe kazenskega sodišča št. 4 v Gironi (Španija), opr. št. 101/2019 z dne 3. 6. 2019 v Republiki Sloveniji zavrnilo, ker se obsojenec ne nahaja v RS (niti v državi izdajateljici), torej niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 131. člena ZSKZDČEU-1. Glede na navedeno ni bilo podlage za vsebinsko odločanje o "zahtevku nasprotne stranke". Pritožnik pa v pritožbi izrecno navaja, da se obsojenec strinja z odločitvijo naslovnega sodišča, da se sodba iz Španije v Republiki Sloveniji ne prizna in ne izvrši. Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ni podana.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00058474
ZDR-1 člen 4, 179, 179/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odvzem prostosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravno ravnanje - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik je navajal, da ga je po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi toženec napotil na delo v Avstrijo, kjer je prvi teden zaposlitve opravljal delo. Dne 6. 6. 2019 se je skupaj s sodelavcem vrnil v Slovenijo, saj so bila dela na objektu zaključena. Nato je 7. 6. 2021 in 10. 6. 2021 delo opravljal v Sloveniji, v ponedeljek, 11. 6. 2019, pa so pričeli delati na delovišču v A. Okrog 10. ure je na delovišče prišla finančna policija, pri pregledu pa je bilo ugotovljeno, da dokumentacija ni urejena. Zaradi navedenega mu je bila odvzeta prostost, nato pa je bil deportiran v Bosno in Hercegovino, katere državljan je.
Pritožba utemeljeno navaja, da ravnanje tretje osebe ne more vplivati na razmerje med tožnikom in tožencem in izključiti protipravnosti toženčevega ravnanja, ki ni poskrbel za to, da bi njegovi delavci delo opravljali na delovišču, ki bi imelo urejeno dokumentacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058669
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/3, 7, 7/2, 212, 213. ZVPot člen b43.d.
leasing - pogodba o finančnem leasingu - pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravice potrošnika - odpoved pogodbe o leasingu - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - neupravičena obogatitev - preizkus po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota
Toženec zmotno meni, da je pogodbo odpovedal s konkludentnimi dejanji grajanjem napak pri prodajalcu oziramo prenehanjem plačevanja leasing obrokov. Da je pogodbo odpovedal, bi moral sporočiti tožniku, pa ni.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 50, 50/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nepopolno izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Pravdni stranki sta zoper izvedensko mnenje podali pripombe, kar vse bo predmet obravnavanja v nadaljnjem dokaznem postopku, ne utemeljuje pa odklonitve priznanja nagrade in stroškov izvedenki za opravljeno delo. Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ne more biti upoštevan razlog za odklanjanje plačila sodnemu izvedencu.
kupoprodajna pogodba - vsebina pogodbe - ugovor zastaranja - tek zastaranja - tek zastaralnega roka - odstop od pogodbe - izjava o odstopu - neprerekane trditve - kondikcija - neupravičena obogatitev - zapadlost terjatve
Z zastaranjem izpolnitvenega zahtevka je obenem ugasnilo tudi tožnikovo upravičenje, da odstopi od pogodbe zaradi neizpolnitve. Ker je bila tožnikova izjava o odstopu podana leta 2020, tj. šest let po zastaranju izpolnitvenega zahtevka, je materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe.
ZPP člen 142, 142/1, 496, 496/1. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34a, 34a/7.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - pravnomočnost plačilnega naloga - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - osebno vročanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za vložitev predloga - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Plačilni nalog za plačilo sodne takse za vlogo, za katere vsebinsko obravnavo je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je treba vročiti osebno.
Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru sklep Višjega sodišča skupaj z obvestilom, da začne teči rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu za napoved pritožbe naslednji dan po vročitvi sklepa, vročiti toženi stranki osebno.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nastanek plačilne obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prvi odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetniške stroške, ki predstavljajo skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za davek na dodano vrednost, je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Na podlagi teh določb je odvetnik upravičen zahtevati plačilo za opravljene odvetniške storitve od stranke, ki je te storitve naročila. Pri tem ni pomembno, ali se je stranka izrecno zavezala, da bo plačala za naročene odvetniške storitve, saj že na podlagi samega zakona nastane pravica odvetnika do plačila za njegovo delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
Stopnička v poslovnem prostoru je povsem običajen riziko, ki kot tak ne terja nobenega posebnega, dodatnega ukrepanja, kot je talna oznaka (nalepka). Nevtralizira se ga lahko že z običajno pazljivostjo, kar dokazuje tudi dejstvo, da do poškodb na mestu, kjer je padel tožnik, očitno pogosteje ni prihajalo, vsaj tožnik česa takega ne trdi. Zgodi se, da kdo kdaj spregleda rob ali stopnico, a če to ni posebej nepričakovano, gre za plod lastne premajhne pozornosti ali naključja, ki ga mora trpeti tisti, ki se mu takšno naključje primeri.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00057021
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/6. ZPP člen 337.
predlog za dopustitev revizije - plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - preseg cenzusa - predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči - redna brezplačna pravna pomoč - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - dovoljena pritožbena novota - izpolnjevanje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izpolnjevanje materialnih pogojev - upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse
Iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1118/2022 z dne 3. 5. 2022, ki jo je tožeča stranka priložila pritožbi izhaja, da je bila tožeči stranki dodeljena redna brezplačna pravna pomoč. Glede na določbo šestega odstavka 11. člena ZST-1 je tožeča stranka zato upravičena tudi do celotne oprostitve plačila sodne takse.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravna odločba - odločba o denacionalizaciji - prekinitev postopka - lastninska pravica tretjega - denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec
ZVEtL-1 v 52. členu določa, da če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine.
Nepravdno sodišče upravne odločbe ne more samo izreči za nično, zato mora to storiti upravni organ. Nepravdno sodišče ne more ugotoviti pripadajočega zemljišča k stavbi v korist etažnih lastnikov stavb, dokler je z denacionalizacijsko odločbo vzpostavljena lastninska pravica, iz katere izvira pravica nasprotnih udeležencev. Skratka, če se bo ugotovila ničnost te odločbe, bodo nična tudi nadaljnja razpolaganja, sicer pa ne, saj lastninska pravica nasprotnih udeležencev kot se kaže izvira iz originarnega nastanka lastninske pravice denacionalizacijskih upravičencev, četudi je predmet tega pripadajoče (oz. v preteklosti funkcionalno) zemljišče k stavbama.
presojanje stvarne pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - tožba na ugotovitev lastninske pravice - spor o stvarni pravici na nepremičnini
Ker gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, je treba uporabiti drugi odstavek 481. člena ZPP, po katerem se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Glede na vrednost spornega predmeta (500 EUR) pa je v skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZPP podana pristojnost okrajnega sodišča, ki je pristojno za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR. Ob povedanem je torej v konkretnem primeru za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057519
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 66, 99, 100.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice
Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.