Ker je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilna.
preizkus prijavljenih terjatev - preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic - premoženje zakonca - napotitev na pravdo
V situaciji, kot je obravnavana, ko upravitelj meni, da je stečajni dolžnik lastnik zgoraj navedene nepremičnine do celote, torej da nepremičnina ni skupno premoženje, dolžnik pa je tudi zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine, določba četrtega odstavka 83. člena DZ ni uporabljiva. Uporabiti bi jo bilo mogoče le v primeru, ko bi upravitelj priznal, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, da pa je delež drugega zakonca manjši od polovice oziroma delež dolžnika večji od polovice. Ker se zemljiškoknjižno stanje v takem primeru ne bi ujemalo z zatrjevanim, bi upravitelj določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju moral zahtevati v pravdnem postopku.
ZPP člen 125, 239, 243, 263, 286b, 300, 300/1.. ZJU člen 189, 194, 195.. ZSPJS člen 3, 3a.
razlika v plači - določitev plačnega razreda javnega uslužbenca - zaslišanje stranke - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravnomočna odločitev - res iudicata
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da so bile zatrjevane nezakonitosti, zaradi katerih naj bi bila po mnenju pritožbe tožnica prikrajšana v plači za dva plačna razreda, že predmet pravnomočne sodne odločitve. Med strankama je bilo pravnomočno končanih več sodnih sporov v zvezi s pravilnostjo plače, kot bistvenega pa je prvostopenjsko sodišče pravilno izpostavilo Pd 206/2009 v zvezi s Pdp 136/2010, v katerem so bili zavrnjeni tožbeni zahtevki za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 7. 2008 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 30. 9. 2008, ter za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto referent III z osnovnim 19. plačnim razredom, z vsemi napredovanji pa s 24. plačnim razredom.
upravljanje poslovne stavbe - razdelitev stroškov - ključ delitve stroškov - metodologija - trditvena podlaga - odločanje v mejah trditev - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz z izvedencem
Izvedenka je odstopila od trditvene podlage tožeče stranke oz. metodologije obračuna stroškov, ki jo je ta zatrjevala. To pa pomeni, da je izvedenka v bistvu nadomestila trditveno podlago tožeče stranke, saj je slednja tožbo modificirala ravno glede na ugotovitve izvedenskega mnenja. Navedeno predstavlja odmik od pravil o trditvenem in dokaznem bremenu. Stranka je namreč tista, ki mora ponuditi ustrezno trditveno podlago, dokaz z izvedencem lahko služi le temu, da se podane trditve potrdijo ali ovržejo. Aplicirano na konkreten primer, to pomeni, da izvedenka ne bi smela uporabiti drugačne metodologije razdelitve stroškov, kot jo je zatrjevala tožeča stranka.
ZDR-1 člen 118.. ZMEPIZ-1 člen 80, 80-5.. ZZUOOP člen 89, 89/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - samostojni podjetnik - reintegracija - reparacija - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe
Zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje ugodilo reintegracijskemu tožbenemu zahtevku. Za nazaj je tožnici priznalo delovno razmerje pri tožencu le za čas brezposelnosti, tj. od 6. 5. do 30. 6. 2020. Kot je obrazložilo, je bila od 1. 7. 2020 dalje samostojna podjetnica, zato je zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje delovnega razmerja od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo k tožencu. Ugoditev tožbenemu zahtevku za poziv tožnice nazaj na delo pomeni ugoditev reintegracijskemu tožbenemu zahtevku, zato je nasprotna pritožbena navedba zmotna. Takšna odločitev tudi ne predstavlja sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno meni pritožba, saj niti iz izreka niti iz razlogov prvostopenjske sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju uporabilo 118. člen ZDR-1.
Utemeljena je pritožbena navedba, da tožnici nadomestilo za neizkoriščen letni dopust pripada za čas od 6. 5. do 30. 6. 2020, za katerega ji je bilo priznano delovno razmerje pri tožencu. Prvostopenjsko sodišče je nadomestilo za ta čas zavrnilo z napačnim razlogovanjem, da ji je za ta čas priznalo že nadomestilo plače. Iz judikata VIII Ips 24/2021 izhaja stališče, da ima delavec za obdobje po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero je s sodno odločbo ugotovljen obstoj delovnega razmerja, pravico do letnega dopusta oziroma nadomestila za neizkoriščen letni dopust; če ne bi bilo nezakonite odpovedi, bi v obdobju po tej odpovedi lahko delal in izvrševal svojo pravico do letnega dopusta, zato je treba to obdobje izenačiti z obdobjem dejanskega dela. Ker je tožnici po podani izpodbijani odpovedi delovno razmerje pri tožencu prenehalo, zaradi tega ni mogla izkoristiti letnega dopusta za čas od 6. 5. do 30. 6. 2020 in ji pripada denarno nadomestilo.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1-6, 75, 75/3, 79. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 1. Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (2009) člen 1.
namestitev v varovani oddelek - sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - poseg v pravice drugih varovancev zavoda - varstvo oseb - duševna bolezen - zmožnost presoje realnosti - blodnjavost - strokovno mnenje zavoda - razlogi o odločilnih dejstvih - celovita presoja - pogoji za premestitev - začasna ureditev stanja - nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Utemeljeno pritožnica opozarja tudi, da nameščanje oseb v prezaseden varovani oddelek ni dopustno zaradi kršenja ustavnih pravic tako napotene osebe kot tudi že nameščenih oseb, česar sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo.
Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, vendar le na splošno, ne pa tudi za konkretni SVZ oziroma ni opravilo presoje, v katerem zavodu je namestitev za nasprotno udeleženko glede na naravo njenih potreb najprimernejša, kar je odločilno.
plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - celoten uspeh v pravdi - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - oprostitev plačila sodne takse
ZST-1 v prvem in drugem odstavku 15. člena jasno določa, da je taksa, katere plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka ter da mora takso stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke. Po določbi tretjega odstavka 15. člena ZST-1 mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti naložiti plačilo taks stranki, ki v postopku ni uspela. O stroških postopka se skladno z določili 154. člena ZPP odloča glede na končni uspeh strank v postopku.
Ker je tožeča stranka v postopku v celoti uspela, je na toženo stranko zaradi uspeha tožeče stranke v tem postopku (ki je bila sicer oproščena plačila sodnih taks) prešla obveznost plačila sodne takse za postopek.
Bistveno je, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da takse, katerih plačilo je bila stranka oproščena, postanejo del stroškov postopka, zakon pa ne predvideva oprostitve, odloga ali obročnega plačila stroškov postopka stranki, ki jih je zaradi neuspeha v postopku dolžna povrniti nasprotni stranki oziroma v proračun sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00058321
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 156, 156/1, 206, 206/1-1, 206/2, 213, 213/1, 214, 214/1.
kazenski postopek - identično dejansko stanje - ni predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pravno odločilna dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - zavrnitev dokaznih predlogov - najemna pogodba - običajna poslovna praksa - odločitev o pravdnih stroških - potrebni stroški - separatni stroški
Tožeča stranka ni podala konkretnih trditev o tem, kako naj bi tožena stranka izrabila zaupanje prokurista ‒ katera dejanja tožene stranke so bila tista, zaradi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je tožena stranka zlorabila zaupanje, tako ni zadostila trditvenemu bremenu glede nedopustnega ravnanja. Zato bi bilo tudi kakršnokoli izvajanje dokazov odveč.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - nateg vratnih mišic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - navedbe v odgovoru na pritožbo
Izvin in nateg vratne hrbtenice, udarnina in izvin palca leve roke, udarnina in izvin desnega zapestja, udarnina in izvin desnega kolena: presoja višine denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti, zmanjšanje življenjske aktivnosti in sekundarni strah.
Toženka je sicer v odgovoru na pritožbo izpostavila, da je bil trk izredno blag in da takšen trk načeloma sploh ne povzroča nikakršnih poškodb in nevšečnosti, niti zmanjšanja življenjske aktivnosti. S tem se je toženka spustila v obstoj vzročne zveze. Vendar izpodbijanje obstoja vzročne zveze ni stvar odgovora na pritožbo, temveč pritožbe, ki pa je toženka ni vložila. Toženkinega odgovora na pritožbo pa ni mogoče obravnavati kot pritožbo, saj je bila ta vloga vložena prepozno, da bi lahko predstavljala pritožbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - podjemna pogodba - obljuba plačila - pretrganje zastaranja
Preko pritožbenih navedb o pomanjkljivih trditvah tožeče stranke in navedb o prekluziji navajanja dejstev v sporih majhne vrednosti pritožba cilja na pritožbena razloga zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in relativnih bistvenih kršitev postopka. Navedena pritožbena razloga v sporih majhne vrednosti nista dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Ob upoštevanju dejstev, da je (i) tožena stranka naročila popravilo vozila in (ii) obljubljala plačilo dolga, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na temelju določil o podjemni pogodbi (619. člen OZ) in pretrganju zastaranja (364. člen OZ), tožbeni zahtevek utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057514
SPZ člen 106, 115. OZ člen 288. ZPP člen 3.
upravnik - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - obračun obratovalnih stroškov - razdelilnik stroškov - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - soglasje k umiku - delni umik tožbe
Tožeča stranka je sama podala delni umik tožbe z drugo pripravljalno vlogo z dne 29. 6. 2020 glede zneskov po računih 023/17, 055/17, 091/17, 133/17, 174/17, 218/17 in delno po računu 251/17. Tožena stranka se je z delnim umikom v pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2020 strinjala. Sodišče prve stopnje zato ni imelo nobene podlage, da delnega umika tožbe ne bi upoštevalo. Ker pri umiku tožbe ne gre za razpolaganje z zahtevkom, umika tožbe sodišče ne more preprečiti s sklicevanjem na 3. člen ZPP. Edini pogoj za umik tožbe po vložitvi odgovora na tožbo je privolitev tožene stranke. Ta pa je bila podana jasno in nepogojno.
Tožeča stranka kot upravnik je bila dolžna vsako leto etažnim lastnikom predložiti obračun dejanskih stroškov in nato opraviti ustrezen poračun. Navedeno izhaja tudi iz Pogodbe o upravljanju, ki določa obveznost upravnika, da najmanj enkrat letno lastnikom predložiti obračun skupnih stroškov oziroma tudi v vmesnem obdobju po predhodnem dogovoru. Navsezadnje je tudi povsem življenjsko logično, da se v primeru pavšalnega plačevanja stroškov oziroma akontacij, na koncu določenega obdobja napravi poračun, da se ugotovi dejanska poraba. V nasprotnem primeru lahko pride do neupravičene obogatitve na strani prejemnika.
Ker tožeča stranka ni nikoli predložila letnih obračunov stroškov (česar sama ni zanikala), ni mogoče ugotoviti, kolikšni so bili dejanski stroški v posameznem letu. V primeru, da bi se izkazale za resnične trditve tožene stranke, da dejanske stroške s pavšali preplačuje, bi to vplivalo na utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. V primeru preplačil bi bila tožeča stranka v skladu z zgoraj citiranimi pogodbenimi določili dolžna to upoštevati kot dobropise na prihodnjih računih.
ZPP člen 32, 32/2-7, 481, 481/1-1. ZDru-1 člen 5, 5/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - društvo kot stranka postopka - pravna oseba zasebnega prava
V konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost). Prav tako ne gre za gospodarski spor iz 482., 483. ali 484. člena ZPP.
Toženka v svoji trditveni podlagi, ki jo je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, tudi ni navedla, kdaj naj bi bil z B. d. o. o. sklenjen ustni dogovor o podaljšanju odpovednega roka oziroma kdaj naj bi zakoniti zastopnik B. d. o. o. toženki podal svoje soglasje, da lahko najete poslovne prostore še naprej uporablja na način, kot to izhaja iz Obvestila z dne 10. 9. 2020. Toženka je šele v pritožbi navedla, da naj bi bil zatrjevani ustni dogovor sklenjen 9. 9. 2020. Ker ob tem ni pojasnila, zakaj teh navedb ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.
ZFPPIPP člen 384, 384/6. ZPP člen 142, 142/4, 224, 224/1, 224/4. ZPPreb člen 18.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - prijava prebivališča - naslov za vročanje - sprememba naslova za vročanje
Sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti je bil vročen dolžnici, ker pošiljke sama ni dvignila, po zakonski domnevi iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz delovodne številke obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pošiljke sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti izhaja, da dolžnica pisma v roku 15-tih dni ni prevzela. Zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 16. 3. 2022, s podpisom vročevalca. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vendar pa glede na razloženo s pritožbenimi trditvami, da je bil navedeni sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vročen na drugem naslovu drugi osebi, dolžnica ne more izpodbiti resničnosti vročilnice kot javne listine.
Dolžnica bi morala ravnati tudi v skladu z 18. členom ZPPreb, ki ureja naslov za vročanje. Zakon določa obveznost oseb, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, da upravljalcu registra stalnega prebivalstva sporočijo svoj naslov v Republiki Sloveniji, na katerem se jim vročajo pisanja sodišč in drugih državnih organov (naslov za vročanje), pri čemer posameznik ob prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja ali ob prijavi začasnega prebivališča eno izmed teh prebivališč izbere kot naslov za vročanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058777
SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 192, 192/2.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - varstvo lastninske pravice - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi - nakup idealnega deleža - izvršljivost sklepa o izvršbi - neizvršljivost sklepa - ugovor litispendence - res iudicata v izvršilnem postopku - preuranjena tožba - pravni interes po pravnomočno končanem sporu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - formalna pravnomočnost
Izselitev iz idealnega dela nepremičnine ni mogoča, saj ni znano, kateri del nepremičnine je v posesti katerega izmed solastnikov. Zato v situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba drugega odstavka 192. člena ZIZ, ne pride v pošev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika. Glede na povedano je zgoraj navedeni sklep, izdan v izvršilnem postopku, v delu, ki se nanaša na izselitev iz solastnega deleža, neizvršljiv. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču teorije, da so sodbe, ki jih ni mogoče izvršiti, neupoštevne. Te sodbe postanejo formalno pravnomočne in jih je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ne postanejo pa materialno pravnomočne in tudi niso izvršilni naslov. Zatorej ima tožnik v tej pravdi pravni interes za tožbo na izselitev in izročitev stanovanjske hiše, in to glede cele stanovanjske hiše.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - končanje postopka osebnega stečaja - nedovoljene pritožbene novote - pavšalne pritožbene navedbe
Stečajnega postopka brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je predvidel zaključek v času, ki je že potekel, ni mogoče zaključiti, saj mora premoženje, ki tvori stečajno maso, biti unovčeno in iz njega upniki poplačani. Vse to pa je mogoče le ob ustreznem sodnem nadzoru nad delom upravitelja v zvezi z unovčenjem stečajne mase skladno z načrtom.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost zavarovanja
Tako imenovane odredbodajalne začasne odredbe niso dopustne. Če predlagana začasna odredba ni dopustna izkazanost pogojev iz 270. člena ZIZ ni pomembna.
Nasprotovanja odločitvam stečajnega upravitelja ali stečajnega sodišča zaradi morebitne njihove zmotnosti pa se uresničujejo znotraj samega insolvenčnega postopka s pravnimi sredstvi in na način, kot to določa ZFPPIPP. Obid teh na način, da bi pravdno sodišče poseglo vanje tako, da bi z začasno odredbo stečajnemu upravitelju začasno in drugače, kot mu je bilo to naloženo z odločitvijo stečajnega sodišča, onemogočilo razdelitev posebne razdelitvene mase, bi pomenilo nedopusten poseg v odločanje pristojnega (insolvenčnega) sodišča, lahko pa tudi poseg v neodvisnost sodnikov tega sodišča.
prekluzija - sistem prekluzij - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - prekluzija navedb in dokazov - pravočasnost vloge - prepozna pripravljalna vloga - materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pisni poziv sodišča - rok za vložitev pripravljalne vloge - določitev prekluzivnega roka - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pospešitev postopka - načelo ekonomičnosti - koncentracija postopka - neenotna sodna praksa
Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba pri uporabi določbe 286.a člena ZPP strankam ob pozivu postaviti tudi določne zavezujoče roke, pod grožnjo prekluzije. Pri tem mora sodišče podati konkretne in usmerjene pozive. V nasprotnem primeru bi bilo ravnovesje med pravico do izjave in načelom ekonomičnosti porušeno na škodo pravice do izjave. Opozorilo, v katerem sodišče zgolj citira zakonske določbe 286.a člena ZPP in postavi zahtevo, da mora biti pripravljalna vloga vložena pravočasno pred prvim narokom, da zaradi zagotovitve pravice nasprotni stranki do izjavljanja narok ne bo preložen, je premalo določeno in ne more povzročiti posledice, da se pripravljalna vloga ne upošteva.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vpis prepovedi razpolaganja z nepremičninami za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je le neznatna, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
Glede na tožbene trditve tožnica ni zahtevala razveze pogodbe zgolj na podlagi tretjega odstavka 561. člena OZ zaradi neizpolnjevanja prevzetih obveznosti, pač pa tudi na podlagi 562. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da sodišče uredi na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine, če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena.