Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
Pritožbeno razlogovanje, da bi le izvedenec ortoped lahko natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice glede SCC, potek zdravljenja, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih boleznih in funkcionalne sposobnosti tožnice, ne more predstavljati razloga za imenovanje sodnega izvedenca v socialnem sporu, saj je predmet socialnega spora omejena na invalidnost; in sicer kako zdravstveno stanje zavarovanca vpliva na opravljanje dela oziroma poklica v skladu s 63. členom ZPIZ-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00057373
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/2, 216, 216/1. ZPP člen 205, 205/1-1. točka.
insolvenčni postopek - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev
Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost sklepa skupščine - odobreni kapital - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice - nasprotovanje javnemu redu - nasprotovanje moralnim načelom
Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).
Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ne gre za dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2, da bi ga bilo mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Pri njem tudi ni TO po nobeni točki Seznama telesnih okvar.
zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - odstranitev vira škodne dejavnosti - upravljalec ceste - dolžnost vzdrževanja - poseg v zasebno lastnino - ukrepi za preprečitev škode - popularna tožba
Vir nevarnosti mora odstraniti tisti, ki mora za varnost skrbeti.
Enako kot je treba lastniku nepremičnine, iz katere izvirajo prekomerne imisije, prepustiti način njihove odprave (zaradi načela čim manjšega poseganja v njegovo lastninsko pravico), je treba tudi v primeru popularne tožbe tistemu, ki je dolžan odpraviti grozečo nevarnost, prepustiti, kako bo to storil.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesarja in tovornega vozila - krivdna odgovornost - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kar pa zadeva očitek o tem, da bi moral imeti tovornjak vklopljene varnostne utripalke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil dolžan kolesar opazovati dogajanje na cesti. Če glede na okoliščine primera pri vožnji navkreber pred seboj ni opazil stoječega tovornega vozila, ne bi opazil niti vklopljenih utripalk na tem istem vozilu (ocena sodnega izvedenca, ki temelji tudi na logičnih in zdravorazumskih pravilih).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba po uradni dolžnosti - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - ocena ogroženosti - ogroženost otroka
Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 72, 280, 280/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.
Ob upoštevanju namena kaznovanja, je pravilno, da sodišče v okviru presoje osebne urejenosti obsojenca ter v tej povezavi tudi možnosti zaupanja obsojencu, da t. i. vikend zapora ne bo zlorabil, presoja tudi olajševalne in obteževalne okoliščine kaznivega dejanja, saj je mogoče namene kaznovanja doseči le z ustrezno individualizacijo kazni glede na nevarnost konkretnega kaznivega dejanja in storilčevo osebnost.
Podane morajo biti konkretne utemeljene okoliščine na strani kaznivega dejanja in na strani storilca, ki potrjujejo, da za dosego namenov kaznovanja s pravnomočno sodbo izrečene kazni zapora ni treba izvršiti v zavodu.