prodajna pogodba - pogodbena cena - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - dokaz z izvedencem
Sodišče prve stopnje ne more z izvedencem ugotavljati pogodbeno dogovorjene cene med pravdnima strankama, razen v primeru, če bi tožena stranka zatrjevala, da je bila cena, po kateri je tožeča stranka obračunala dobavljeni material in dela, oderuška, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056902
SZ-1 člen 107.
najemna pogodba - uporaba nepremičnine - dogovor med lastnikom in najemnikom - pogodbena volja strank - sprememba lastnika nepremičnine - zamenjava ključavnice - odpoved najemne pogodbe - izostanek pravne podlage - korist od uporabe tuje stvari - tržna najemnina
Sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Vsakokratni pridobitelj lastninske pravice vstopi v pravni položaj najemodajalca. To v obravnavanem primeru pomeni, da sta tožnika kot nova lastnika vstopila v položaj najemodajalke in bi moral zato toženec kot najemnik njima plačevati za uporabo stanovanja.
Po ustaljeni sodni praksi je nadomestilo za korist od uporabe tuje nepremičnine enako znesku povprečne tržne najemnine.
omejitev izvršbe na plačo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
ZGD-1 člen 471, 481.. KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2.
kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - napeljevanje h kaznivemu dejanju - oprostitev obtožbe - odsvojitev poslovnega deleža - nenamenska poraba sredstev
Po določbi 471. člena ZGD-1 je družba z omejeno odgovornostjo družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pa družbenik pridobi svoj poslovni delež. Slednji je po določbi 481. člena ZGD-1 lahko predmet prenosa, neodvisno od premoženja družbe, saj je to, ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika, tuje premoženje. Povedano drugače, sprememba lastniške strukture družbe T. d.o.o. (ali katerekoli druge kapitalske družbe), namreč ne vpliva in ne more vplivati na premoženje same družbe.
Pritožbeno razlogovanje, da bi le izvedenec ortoped lahko natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice glede SCC, potek zdravljenja, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih boleznih in funkcionalne sposobnosti tožnice, ne more predstavljati razloga za imenovanje sodnega izvedenca v socialnem sporu, saj je predmet socialnega spora omejena na invalidnost; in sicer kako zdravstveno stanje zavarovanca vpliva na opravljanje dela oziroma poklica v skladu s 63. členom ZPIZ-2.
Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost sklepa skupščine - odobreni kapital - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice - nasprotovanje javnemu redu - nasprotovanje moralnim načelom
Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).
Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38.a.
potrebni stroški za izvršbo - ravnanje izvršitelja - oprava rubeža
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom dolžniku naložilo plačilo stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z dejanji izvršitelja, in sicer v zvezi z neizvedenim rubežem dne 20. 12. 2021, ki sta ga, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 21. 12. 2021, opravljala pomočnika izvršitelja. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev upnik sicer lahko zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožbene navedbe, da sta rubež poskušali opraviti osebi (pomočnika izvršitelja), ki se nista predstavili in sta ravnali na neprimeren način, pri čemer je dolžnik opisal njuno ravnanje, za katerega smatra, da pravno in etično ni bilo dopustno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno pomembne, saj dolžnik s tem graja zakonitost načina oprave rubeža, od katere je odvisna utemeljenost stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le stroške izvršilnega dejanja, ki je opravljeno na zakonit način. Na zakonitost oprave izvršilnih dejanj, ki jih opravi izvršitelj, pa mora sodišče ob odločanju o zahtevi upnika za povrnitev v zvezi s temi dejanji nastalih stroškov v okviru presoje potrebnosti nastalih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) paziti tudi samo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00057373
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/2, 216, 216/1. ZPP člen 205, 205/1-1. točka.
insolvenčni postopek - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev
Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.