delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - objektivna nezmožnost - dokazanost trditev
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna.
ZPP člen 139b, 139b/3, 274, 274/1.. ZUP člen 87, 87/4.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - iztek roka na soboto
Dejstvo, da pošta 11. 12. 2021 ni delala, ne dopušča sklepanja, da je bila tožnici pošta vročena šele 13.12.2021. Sodišče je pravilno zaključilo, da se kot dan vročitve šteje 11. 12. 2021. Gre za 15. dan od prejema obvestila. Rok je pričel teči 27. 11. 2021, zato se pravilno šteje, da je bila dokončna odločba vročena 11. 12. 2021, pa čeprav gre za soboto. Prvostopno sodišče je v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno opredelilo vse ključne datume vročitve ter zakonska določila, iz katerih izhaja, da so bile določbe o fikciji vročitve iz 3. odstavka 139.b člena ZPP in 4. odstavka 87. člena ZUP pravilno uporabljene. Tožba, vložena priporočeno po pošti 11. 1. 2022, je vložena po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel 10. 1. 2022.
Ob upoštevanju namena kaznovanja, je pravilno, da sodišče v okviru presoje osebne urejenosti obsojenca ter v tej povezavi tudi možnosti zaupanja obsojencu, da t. i. vikend zapora ne bo zlorabil, presoja tudi olajševalne in obteževalne okoliščine kaznivega dejanja, saj je mogoče namene kaznovanja doseči le z ustrezno individualizacijo kazni glede na nevarnost konkretnega kaznivega dejanja in storilčevo osebnost.
Podane morajo biti konkretne utemeljene okoliščine na strani kaznivega dejanja in na strani storilca, ki potrjujejo, da za dosego namenov kaznovanja s pravnomočno sodbo izrečene kazni zapora ni treba izvršiti v zavodu.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38.a.
potrebni stroški za izvršbo - ravnanje izvršitelja - oprava rubeža
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom dolžniku naložilo plačilo stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z dejanji izvršitelja, in sicer v zvezi z neizvedenim rubežem dne 20. 12. 2021, ki sta ga, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 21. 12. 2021, opravljala pomočnika izvršitelja. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev upnik sicer lahko zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožbene navedbe, da sta rubež poskušali opraviti osebi (pomočnika izvršitelja), ki se nista predstavili in sta ravnali na neprimeren način, pri čemer je dolžnik opisal njuno ravnanje, za katerega smatra, da pravno in etično ni bilo dopustno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno pomembne, saj dolžnik s tem graja zakonitost načina oprave rubeža, od katere je odvisna utemeljenost stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le stroške izvršilnega dejanja, ki je opravljeno na zakonit način. Na zakonitost oprave izvršilnih dejanj, ki jih opravi izvršitelj, pa mora sodišče ob odločanju o zahtevi upnika za povrnitev v zvezi s temi dejanji nastalih stroškov v okviru presoje potrebnosti nastalih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) paziti tudi samo.
Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba po uradni dolžnosti - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - ocena ogroženosti - ogroženost otroka
Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
Upnik je povrnitev stroškov zahteval trinajst dni po dokončnosti obračuna (oziroma dvaindvajset dni po dnevu, ko mu je bil obračun vročen) in šest dni po pravnomočni ustavitvi postopka z zadnjim sredstvom izvršbe. Sodišče druge stopnje soglaša z upnikom, da čas, v katerem je zahteval povrnitev stroškov, ustreza pravnemu standardu "takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina", stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik stroške priglasiti že prej (pri čemer ni navedlo, v kakšnem roku naj bi bil upnik po njegovem mnenju dolžan priglasiti stroške), pa je po oceni sodišča druge stopnje prestrogo in tudi v nasprotju s sodno prakso.
KZ-1 člen 29, 49, 49/1, 56, 56/1, 70a, 70a/1, 70a/2, 70a/3, 70b, 134a, 134a/1, 220, 220/1. ZKP člen 492.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vštevanje pripora - protipravno dejanje - poškodovanje tuje stvari - zalezovanje
Temeljna pogoja za vštetje pripora sta po prvem odstavku 56. člena KZ-1 izrečena in po nekaterih sodnih odločbah še določena kazen zapora ter denarna kazen. Okrožna državna tožilka ima zato prav, ko ugotavlja, da z vštevanjem časa, ki ga je obdolženi prestal v priporu v izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sodišče prve stopnje zgornje določbe ni pravilno uporabilo. Če sta vrsta in višina zaporne kazni po prvem odstavku 49. člena KZ-1 odvisni od teže dejanja in storilčeve krivde, sta vrsta in dolžina trajanja katerega od varnostnih ukrepov, z izjemo odvzema predmetov po 73. členu KZ-1, odvisni od vsebine nevarnosti, zaradi katere je bil posamezni ukrep izrečen in predvidenega časa, po katerem bo ta nevarnost ustrezno zmanjšana ali odpravljena. To je pomembno zlasti pri medicinskih varnostnih ukrepih po 70.a in 70.b členu KZ-1, ko bi bil z vštevanjem pripora in drugih odvzemov prostosti čas zdravljenja mimo zgornje prognoze ter brez ustreznih strokovnih podlag objektivno skrajšan. Ali drugače, tisto, kar bi sodišče ugotovilo pri odločbi o varnostnem ukrepu, bi praktično v naslednjem koraku z odločbo o vštetju pripora v varnostni ukrep spremenilo, če že ne zanikalo.
ZFPPIPP člen 69, 70, 122, 122/1-6, 304, 304/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - elektronski sodni spis
Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa vendarle da razbrati vsa odločilna dejstva.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1. ZUPJS člen 10, 10/1. DZ člen 184, 184/1.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - družinski člani
Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja (v tem primeru obdolženega) pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je obdolženi ali zakonec dolžan preživljati po zakonu. Glede na podatke spisa sta to nedvomno oba otroka oškodovanca, pa tudi žena obdolženca, saj je brez dohodkov. Na obstoj teh obveznosti kraj bivališča enih in drugih ne vpliva, prav tako ne morebitni obstoj rejništva, saj starši kljub obstoju rejništva niso oproščeni obveznosti preživnine (prvi odstavek 184. člena Družinskega zakonika).
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056824
SPZ člen 32, 33, 35. ZCes-1 člen 3, 39, 39/1, 39/2. URS člen 125.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - javno dobro - občinska javna cesta - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - postopek razlastitve - zapora ceste - posestno varstvo - exceptio illegalis - kategorizacija občinskih cest - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - sodna praksa Ustavnega sodišča
Ker občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, sporno zemljišče na podlagi občinskega odloka o kategorizaciji javne ceste ni postalo javno dobro in je ostalo last toženca, kar pomeni, da je na njem zagotovljeno tudi posestno varstvo.
Sodišče je pridržalo odločitev o pravdnih stroških in je stranki o tem seznanilo, s čimer jima je dalo vedeti, da stroškovnega zahtevka ni spregledalo ter bo o njem odločilo, zato takšno ravnanje sodišča prve stopnje ni zahtevalo predloga strank po izdaji dopolnilnega sklepa.