predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38.a.
potrebni stroški za izvršbo - ravnanje izvršitelja - oprava rubeža
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom dolžniku naložilo plačilo stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z dejanji izvršitelja, in sicer v zvezi z neizvedenim rubežem dne 20. 12. 2021, ki sta ga, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 21. 12. 2021, opravljala pomočnika izvršitelja. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev upnik sicer lahko zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožbene navedbe, da sta rubež poskušali opraviti osebi (pomočnika izvršitelja), ki se nista predstavili in sta ravnali na neprimeren način, pri čemer je dolžnik opisal njuno ravnanje, za katerega smatra, da pravno in etično ni bilo dopustno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno pomembne, saj dolžnik s tem graja zakonitost načina oprave rubeža, od katere je odvisna utemeljenost stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le stroške izvršilnega dejanja, ki je opravljeno na zakonit način. Na zakonitost oprave izvršilnih dejanj, ki jih opravi izvršitelj, pa mora sodišče ob odločanju o zahtevi upnika za povrnitev v zvezi s temi dejanji nastalih stroškov v okviru presoje potrebnosti nastalih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) paziti tudi samo.
Ob upoštevanju namena kaznovanja, je pravilno, da sodišče v okviru presoje osebne urejenosti obsojenca ter v tej povezavi tudi možnosti zaupanja obsojencu, da t. i. vikend zapora ne bo zlorabil, presoja tudi olajševalne in obteževalne okoliščine kaznivega dejanja, saj je mogoče namene kaznovanja doseči le z ustrezno individualizacijo kazni glede na nevarnost konkretnega kaznivega dejanja in storilčevo osebnost.
Podane morajo biti konkretne utemeljene okoliščine na strani kaznivega dejanja in na strani storilca, ki potrjujejo, da za dosego namenov kaznovanja s pravnomočno sodbo izrečene kazni zapora ni treba izvršiti v zavodu.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo regresa - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovora oprlo na ugotovitev, da je upnica dolžniku že v celoti vrnila zneske v višini razlike med bruto in neto zneski, ki jih je na podlagi sklepa o izvršbi prejela v višji višini, kot bi bila upravičena na podlagi izvršilnega naslova, in 465,37 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, zaradi česar je štelo, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Takšno stališče je napačno. Utemeljenost ugovora v obsegu, v katerem je ta še bil predmet obravnave, je namreč odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bila izvršba za izterjavo zneskov, glede katerih je višje sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s sklepom o izvršbi sploh utemeljeno dovoljena. Za odgovor na to vprašanje pa ni bistveno, ali je upnica te zneske dolžniku že vrnila ali ne. To vprašanje bo lahko pomembno šele za presojo utemeljenosti morebitne nasprotne izvršbe, ki jo bo dolžnik lahko predlagal, če od upnice ne bo dobil povrnjenih vseh zneskov, ki jih je ta v izvršilnem postopku neutemeljeno prejela, o čemer pa bo mogoče odločati šele po dokončni odločitvi o tem, za izterjavo katerih zneskov denarnih terjatev je bila izvršba s sklepom o izvršbi (ne)utemeljeno dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00056902
SZ-1 člen 107.
najemna pogodba - uporaba nepremičnine - dogovor med lastnikom in najemnikom - pogodbena volja strank - sprememba lastnika nepremičnine - zamenjava ključavnice - odpoved najemne pogodbe - izostanek pravne podlage - korist od uporabe tuje stvari - tržna najemnina
Sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Vsakokratni pridobitelj lastninske pravice vstopi v pravni položaj najemodajalca. To v obravnavanem primeru pomeni, da sta tožnika kot nova lastnika vstopila v položaj najemodajalke in bi moral zato toženec kot najemnik njima plačevati za uporabo stanovanja.
Po ustaljeni sodni praksi je nadomestilo za korist od uporabe tuje nepremičnine enako znesku povprečne tržne najemnine.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ne gre za dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2, da bi ga bilo mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Pri njem tudi ni TO po nobeni točki Seznama telesnih okvar.
KZ-1 člen 29, 49, 49/1, 56, 56/1, 70a, 70a/1, 70a/2, 70a/3, 70b, 134a, 134a/1, 220, 220/1. ZKP člen 492.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vštevanje pripora - protipravno dejanje - poškodovanje tuje stvari - zalezovanje
Temeljna pogoja za vštetje pripora sta po prvem odstavku 56. člena KZ-1 izrečena in po nekaterih sodnih odločbah še določena kazen zapora ter denarna kazen. Okrožna državna tožilka ima zato prav, ko ugotavlja, da z vštevanjem časa, ki ga je obdolženi prestal v priporu v izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sodišče prve stopnje zgornje določbe ni pravilno uporabilo. Če sta vrsta in višina zaporne kazni po prvem odstavku 49. člena KZ-1 odvisni od teže dejanja in storilčeve krivde, sta vrsta in dolžina trajanja katerega od varnostnih ukrepov, z izjemo odvzema predmetov po 73. členu KZ-1, odvisni od vsebine nevarnosti, zaradi katere je bil posamezni ukrep izrečen in predvidenega časa, po katerem bo ta nevarnost ustrezno zmanjšana ali odpravljena. To je pomembno zlasti pri medicinskih varnostnih ukrepih po 70.a in 70.b členu KZ-1, ko bi bil z vštevanjem pripora in drugih odvzemov prostosti čas zdravljenja mimo zgornje prognoze ter brez ustreznih strokovnih podlag objektivno skrajšan. Ali drugače, tisto, kar bi sodišče ugotovilo pri odločbi o varnostnem ukrepu, bi praktično v naslednjem koraku z odločbo o vštetju pripora v varnostni ukrep spremenilo, če že ne zanikalo.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesarja in tovornega vozila - krivdna odgovornost - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kar pa zadeva očitek o tem, da bi moral imeti tovornjak vklopljene varnostne utripalke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil dolžan kolesar opazovati dogajanje na cesti. Če glede na okoliščine primera pri vožnji navkreber pred seboj ni opazil stoječega tovornega vozila, ne bi opazil niti vklopljenih utripalk na tem istem vozilu (ocena sodnega izvedenca, ki temelji tudi na logičnih in zdravorazumskih pravilih).
ZZVZZ člen 40, 43, 43/1, 84, 84/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 153, 154, 190, 190/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 7, 19.
povračilo potnih stroškov - napotitev na zdravljenje - stroški postopka
V obravnavnem primeru Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva, ki ga je izdala osebna zdravnica dne 12. 5. 2020, ne omogoča uveljavljanja potnih stroškov do B., saj osebna zdravnica te bolnišnice v navedenem potrdilu ni navedla kot najbližjega izvajalca storitve. V drugem odstavku 190. člena Pravil je izrecno določeno, da v primeru ko zavarovana oseba izbere specialista v kraju, ki ni najbližji njenemu bivališču, zavod ne povrne potnih stroškov za potovanja na specialistične preglede oziroma zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057296
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11. ZPP člen 29. OZ člen 965.
direktna tožba zoper zavarovalnico - prometna nezgoda - spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - predmet spora - avtonomija strank - mednarodna pristojnost sodišč - uporaba materialnega prava - uredba - pristojnost slovenskega sodišča - pojem običajnega bivališča - stalno prebivališče - sekundarna navezna okoliščina
Praksa evropskih sodišč pojem običajnega prebivališča opredeljuje kot kraj, kjer je center posameznikovih interesov. Vendar zaključka, da je imela tožnica v času škodnega dogodka običajno prebivališče v Avstriji, ni moč narediti ne na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in tudi ne na podlagi navedb o tožničinem bivanju v času nezgode in takoj po njej.