ZFPPIPP člen 69, 70, 122, 122/1-6, 304, 304/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - elektronski sodni spis
Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa vendarle da razbrati vsa odločilna dejstva.
omejitev izvršbe na plačo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
KZ-1 člen 29, 49, 49/1, 56, 56/1, 70a, 70a/1, 70a/2, 70a/3, 70b, 134a, 134a/1, 220, 220/1. ZKP člen 492.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vštevanje pripora - protipravno dejanje - poškodovanje tuje stvari - zalezovanje
Temeljna pogoja za vštetje pripora sta po prvem odstavku 56. člena KZ-1 izrečena in po nekaterih sodnih odločbah še določena kazen zapora ter denarna kazen. Okrožna državna tožilka ima zato prav, ko ugotavlja, da z vštevanjem časa, ki ga je obdolženi prestal v priporu v izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sodišče prve stopnje zgornje določbe ni pravilno uporabilo. Če sta vrsta in višina zaporne kazni po prvem odstavku 49. člena KZ-1 odvisni od teže dejanja in storilčeve krivde, sta vrsta in dolžina trajanja katerega od varnostnih ukrepov, z izjemo odvzema predmetov po 73. členu KZ-1, odvisni od vsebine nevarnosti, zaradi katere je bil posamezni ukrep izrečen in predvidenega časa, po katerem bo ta nevarnost ustrezno zmanjšana ali odpravljena. To je pomembno zlasti pri medicinskih varnostnih ukrepih po 70.a in 70.b členu KZ-1, ko bi bil z vštevanjem pripora in drugih odvzemov prostosti čas zdravljenja mimo zgornje prognoze ter brez ustreznih strokovnih podlag objektivno skrajšan. Ali drugače, tisto, kar bi sodišče ugotovilo pri odločbi o varnostnem ukrepu, bi praktično v naslednjem koraku z odločbo o vštetju pripora v varnostni ukrep spremenilo, če že ne zanikalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00057373
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/2, 216, 216/1. ZPP člen 205, 205/1-1. točka.
insolvenčni postopek - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev
Ker nad dolžnikom ni več začetega insolvenčnega postopka, ni več razloga za prekinitev postopka po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP zaradi začetka postopka prisilne poravnave, ne po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP zaradi začetka stečajnega postopka.
prodajna pogodba - pogodbena cena - čas in kraj sklenitve pogodbe - izpolnitev pogodbe - dokaz z izvedencem
Sodišče prve stopnje ne more z izvedencem ugotavljati pogodbeno dogovorjene cene med pravdnima strankama, razen v primeru, če bi tožena stranka zatrjevala, da je bila cena, po kateri je tožeča stranka obračunala dobavljeni material in dela, oderuška, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala.
Ob upoštevanju namena kaznovanja, je pravilno, da sodišče v okviru presoje osebne urejenosti obsojenca ter v tej povezavi tudi možnosti zaupanja obsojencu, da t. i. vikend zapora ne bo zlorabil, presoja tudi olajševalne in obteževalne okoliščine kaznivega dejanja, saj je mogoče namene kaznovanja doseči le z ustrezno individualizacijo kazni glede na nevarnost konkretnega kaznivega dejanja in storilčevo osebnost.
Podane morajo biti konkretne utemeljene okoliščine na strani kaznivega dejanja in na strani storilca, ki potrjujejo, da za dosego namenov kaznovanja s pravnomočno sodbo izrečene kazni zapora ni treba izvršiti v zavodu.
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056824
SPZ člen 32, 33, 35. ZCes-1 člen 3, 39, 39/1, 39/2. URS člen 125.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - javno dobro - občinska javna cesta - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - postopek razlastitve - zapora ceste - posestno varstvo - exceptio illegalis - kategorizacija občinskih cest - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - sodna praksa Ustavnega sodišča
Ker občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, sporno zemljišče na podlagi občinskega odloka o kategorizaciji javne ceste ni postalo javno dobro in je ostalo last toženca, kar pomeni, da je na njem zagotovljeno tudi posestno varstvo.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost sklepa skupščine - odobreni kapital - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice - nasprotovanje javnemu redu - nasprotovanje moralnim načelom
Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).
Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057935
ZMZPP člen 1, 1/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2-f, 8, 8-3.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - tuj državljan - pogoji - nasprotna tožba - samostojna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - identiteta strank - dedovanje
V okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje kot odločilno ugotavlja, da se v skladu s točko (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe ta ne uporablja za oporoke in dedovanje, vključno s preživninskimi obveznostmi, ki so nastale zaradi smrti. Navedeno med drugim vključuje tudi spore v zvezi z interpretacijo ali veljavnostjo oporoke ali kodicila ter zahtevke iz oporočnega ali zakonitega dedovanja. Zahtevek tožnikov v pridruženi zadevi se med drugim glasi na ugotovitev, da sta tožnika dediča po zapustniku I. I. V pridruženem postopku gre torej za zadevo v smislu točke (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe, za katero se Uredba ne uporablja. V konkretni zadevi je zato za presojo pristojnosti treba uporabiti ZMZPP, na katerega so se sklicevali tožniki v pridruženi zadevi, sodišče pa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava do njihovih navedb oziroma obstoja naveznih okoliščin, ki so bile s strani tožene stranke (prve toženke izrecno) prerekane, ni opredelilo.
denarno kaznovanje priče - parlamentarna komisija državnega zbora - pravni pouk priči - prisilni ukrep
Zato je soglašati tudi z oceno sodišča prve stopnje, da bi bilo denarno kaznovanje priče A. A. tudi v nasprotju s spoštovanjem načela sorazmernosti pri omejevanju njegovih ustavnih pravic kot fizične osebe.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 72, 280, 280/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesarja in tovornega vozila - krivdna odgovornost - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kar pa zadeva očitek o tem, da bi moral imeti tovornjak vklopljene varnostne utripalke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil dolžan kolesar opazovati dogajanje na cesti. Če glede na okoliščine primera pri vožnji navkreber pred seboj ni opazil stoječega tovornega vozila, ne bi opazil niti vklopljenih utripalk na tem istem vozilu (ocena sodnega izvedenca, ki temelji tudi na logičnih in zdravorazumskih pravilih).