zahteva na odstranitev škodne nevarnosti - odstranitev vira škodne dejavnosti - upravljalec ceste - dolžnost vzdrževanja - poseg v zasebno lastnino - ukrepi za preprečitev škode - popularna tožba
Vir nevarnosti mora odstraniti tisti, ki mora za varnost skrbeti.
Enako kot je treba lastniku nepremičnine, iz katere izvirajo prekomerne imisije, prepustiti način njihove odprave (zaradi načela čim manjšega poseganja v njegovo lastninsko pravico), je treba tudi v primeru popularne tožbe tistemu, ki je dolžan odpraviti grozečo nevarnost, prepustiti, kako bo to storil.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38.a.
potrebni stroški za izvršbo - ravnanje izvršitelja - oprava rubeža
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom dolžniku naložilo plačilo stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z dejanji izvršitelja, in sicer v zvezi z neizvedenim rubežem dne 20. 12. 2021, ki sta ga, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 21. 12. 2021, opravljala pomočnika izvršitelja. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev upnik sicer lahko zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožbene navedbe, da sta rubež poskušali opraviti osebi (pomočnika izvršitelja), ki se nista predstavili in sta ravnali na neprimeren način, pri čemer je dolžnik opisal njuno ravnanje, za katerega smatra, da pravno in etično ni bilo dopustno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno pomembne, saj dolžnik s tem graja zakonitost načina oprave rubeža, od katere je odvisna utemeljenost stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le stroške izvršilnega dejanja, ki je opravljeno na zakonit način. Na zakonitost oprave izvršilnih dejanj, ki jih opravi izvršitelj, pa mora sodišče ob odločanju o zahtevi upnika za povrnitev v zvezi s temi dejanji nastalih stroškov v okviru presoje potrebnosti nastalih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) paziti tudi samo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - plačilo regresa - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovora oprlo na ugotovitev, da je upnica dolžniku že v celoti vrnila zneske v višini razlike med bruto in neto zneski, ki jih je na podlagi sklepa o izvršbi prejela v višji višini, kot bi bila upravičena na podlagi izvršilnega naslova, in 465,37 EUR na račun zakonskih zamudnih obresti, zaradi česar je štelo, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Takšno stališče je napačno. Utemeljenost ugovora v obsegu, v katerem je ta še bil predmet obravnave, je namreč odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bila izvršba za izterjavo zneskov, glede katerih je višje sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s sklepom o izvršbi sploh utemeljeno dovoljena. Za odgovor na to vprašanje pa ni bistveno, ali je upnica te zneske dolžniku že vrnila ali ne. To vprašanje bo lahko pomembno šele za presojo utemeljenosti morebitne nasprotne izvršbe, ki jo bo dolžnik lahko predlagal, če od upnice ne bo dobil povrnjenih vseh zneskov, ki jih je ta v izvršilnem postopku neutemeljeno prejela, o čemer pa bo mogoče odločati šele po dokončni odločitvi o tem, za izterjavo katerih zneskov denarnih terjatev je bila izvršba s sklepom o izvršbi (ne)utemeljeno dovoljena.
odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje kolesarja in tovornega vozila - krivdna odgovornost - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kar pa zadeva očitek o tem, da bi moral imeti tovornjak vklopljene varnostne utripalke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil dolžan kolesar opazovati dogajanje na cesti. Če glede na okoliščine primera pri vožnji navkreber pred seboj ni opazil stoječega tovornega vozila, ne bi opazil niti vklopljenih utripalk na tem istem vozilu (ocena sodnega izvedenca, ki temelji tudi na logičnih in zdravorazumskih pravilih).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba po uradni dolžnosti - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - ocena ogroženosti - ogroženost otroka
Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00056824
SPZ člen 32, 33, 35. ZCes-1 člen 3, 39, 39/1, 39/2. URS člen 125.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - javno dobro - občinska javna cesta - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - postopek razlastitve - zapora ceste - posestno varstvo - exceptio illegalis - kategorizacija občinskih cest - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - sodna praksa Ustavnega sodišča
Ker občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila, sporno zemljišče na podlagi občinskega odloka o kategorizaciji javne ceste ni postalo javno dobro in je ostalo last toženca, kar pomeni, da je na njem zagotovljeno tudi posestno varstvo.
Obligacijski zakonik ne razlikuje med nominiranimi in nenonimiranimi podizvajalci. Tega ne ločuje niti sodna praksa. Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo.
Pogodbena dogovarjanja glavnega izvajalca s podizvajalcem o vrednosti del ne zavezujejo tožeče stranke kot naročnika. Tožeča stranka namreč ni bila v neposrednem pogodbenem odnosu s podizvajalcem.
KZ-1 člen 29, 49, 49/1, 56, 56/1, 70a, 70a/1, 70a/2, 70a/3, 70b, 134a, 134a/1, 220, 220/1. ZKP člen 492.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - vštevanje pripora - protipravno dejanje - poškodovanje tuje stvari - zalezovanje
Temeljna pogoja za vštetje pripora sta po prvem odstavku 56. člena KZ-1 izrečena in po nekaterih sodnih odločbah še določena kazen zapora ter denarna kazen. Okrožna državna tožilka ima zato prav, ko ugotavlja, da z vštevanjem časa, ki ga je obdolženi prestal v priporu v izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sodišče prve stopnje zgornje določbe ni pravilno uporabilo. Če sta vrsta in višina zaporne kazni po prvem odstavku 49. člena KZ-1 odvisni od teže dejanja in storilčeve krivde, sta vrsta in dolžina trajanja katerega od varnostnih ukrepov, z izjemo odvzema predmetov po 73. členu KZ-1, odvisni od vsebine nevarnosti, zaradi katere je bil posamezni ukrep izrečen in predvidenega časa, po katerem bo ta nevarnost ustrezno zmanjšana ali odpravljena. To je pomembno zlasti pri medicinskih varnostnih ukrepih po 70.a in 70.b členu KZ-1, ko bi bil z vštevanjem pripora in drugih odvzemov prostosti čas zdravljenja mimo zgornje prognoze ter brez ustreznih strokovnih podlag objektivno skrajšan. Ali drugače, tisto, kar bi sodišče ugotovilo pri odločbi o varnostnem ukrepu, bi praktično v naslednjem koraku z odločbo o vštetju pripora v varnostni ukrep spremenilo, če že ne zanikalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057296
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11. ZPP člen 29. OZ člen 965.
direktna tožba zoper zavarovalnico - prometna nezgoda - spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - predmet spora - avtonomija strank - mednarodna pristojnost sodišč - uporaba materialnega prava - uredba - pristojnost slovenskega sodišča - pojem običajnega bivališča - stalno prebivališče - sekundarna navezna okoliščina
Praksa evropskih sodišč pojem običajnega prebivališča opredeljuje kot kraj, kjer je center posameznikovih interesov. Vendar zaključka, da je imela tožnica v času škodnega dogodka običajno prebivališče v Avstriji, ni moč narediti ne na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in tudi ne na podlagi navedb o tožničinem bivanju v času nezgode in takoj po njej.
delo v splošno korist - predlog za podaljšanje roka - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - objektivna nezmožnost - dokazanost trditev
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna.
ZFPPIPP člen 69, 70, 122, 122/1-6, 304, 304/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - elektronski sodni spis
Prav ima pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo v skladu z 69. členom in 70. členom ZFPPIPP pozvati upravitelja, da predloži tudi končni drugi dodatni seznam preizkušenih terjatev in ga v skladu s 6. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Vendar gre za relativno kršitev postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Navedeni postopek prvostopenjskega sodišča sicer vpliva na preglednost elektronskega spisa, vendar ne do te mere, da sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Čeprav ni videti razumnega razloga za odstop prvostopenjskega sodišča od določb 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, je pri odločitvi pritožbenega sodišča prevagala ocena, da se iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa vendarle da razbrati vsa odločilna dejstva.
omejitev izvršbe na plačo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
denarno kaznovanje priče - parlamentarna komisija državnega zbora - pravni pouk priči - prisilni ukrep
Zato je soglašati tudi z oceno sodišča prve stopnje, da bi bilo denarno kaznovanje priče A. A. tudi v nasprotju s spoštovanjem načela sorazmernosti pri omejevanju njegovih ustavnih pravic kot fizične osebe.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 72, 280, 280/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.
Sodišče je pridržalo odločitev o pravdnih stroških in je stranki o tem seznanilo, s čimer jima je dalo vedeti, da stroškovnega zahtevka ni spregledalo ter bo o njem odločilo, zato takšno ravnanje sodišča prve stopnje ni zahtevalo predloga strank po izdaji dopolnilnega sklepa.
ZZVZZ člen 40, 43, 43/1, 84, 84/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 153, 154, 190, 190/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 7, 19.
povračilo potnih stroškov - napotitev na zdravljenje - stroški postopka
V obravnavnem primeru Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva, ki ga je izdala osebna zdravnica dne 12. 5. 2020, ne omogoča uveljavljanja potnih stroškov do B., saj osebna zdravnica te bolnišnice v navedenem potrdilu ni navedla kot najbližjega izvajalca storitve. V drugem odstavku 190. člena Pravil je izrecno določeno, da v primeru ko zavarovana oseba izbere specialista v kraju, ki ni najbližji njenemu bivališču, zavod ne povrne potnih stroškov za potovanja na specialistične preglede oziroma zdravljenje.
V sodno izvedenskem mnenju je tudi po oceni pritožbenega sodišča strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožniku ne gre za dejanski stan iz 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2, da bi ga bilo mogoče razvrstiti v III. kategorijo invalidnosti za delo v krajšem delovnem času 4 ure dnevno. Pri njem tudi ni TO po nobeni točki Seznama telesnih okvar.