ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba
Otrokova pravica do zdravja je osrednjega pomena pri oceni največje otrokove koristi. Ob ugotovitvi, da je zaradi nereševanja zdravstvenih in razvojnih težav obeh otrok ogroženo njuno zdravje, se odločitev o omejitvi starševske skrbi izkaže za pravilno.
Sodišče je pridržalo odločitev o pravdnih stroških in je stranki o tem seznanilo, s čimer jima je dalo vedeti, da stroškovnega zahtevka ni spregledalo ter bo o njem odločilo, zato takšno ravnanje sodišča prve stopnje ni zahtevalo predloga strank po izdaji dopolnilnega sklepa.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
ZGD-1 člen 471, 481.. KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2.
kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - napeljevanje h kaznivemu dejanju - oprostitev obtožbe - odsvojitev poslovnega deleža - nenamenska poraba sredstev
Po določbi 471. člena ZGD-1 je družba z omejeno odgovornostjo družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pa družbenik pridobi svoj poslovni delež. Slednji je po določbi 481. člena ZGD-1 lahko predmet prenosa, neodvisno od premoženja družbe, saj je to, ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika, tuje premoženje. Povedano drugače, sprememba lastniške strukture družbe T. d.o.o. (ali katerekoli druge kapitalske družbe), namreč ne vpliva in ne more vplivati na premoženje same družbe.
omejitev izvršbe na plačo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnik izkaže upravičenost do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, z javno listino pri izvrševalcu sklepa o izvršbi.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba po uradni dolžnosti - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - ocena ogroženosti - ogroženost otroka
Pritožbeno sodišče pritrjuje predlagateljici, da bi začasna odredba s takšno vsebino povzročila položaj, ko si mladoletni otrok glede na stisko, v kateri se nahaja, nikoli ne bi hotel iti na stik k materi, kar bi vodilo do stopnjevanja njegove odtujitve in nevarnosti popolne prekinitve stikov. Prekinitev stika otroka z enim od staršev pa nedvomno ni v otrokovo korist.
ZST-1 člen 11, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14, 14/1. ZUPJS člen 10, 10/1. DZ člen 184, 184/1.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - družinski člani
Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja (v tem primeru obdolženega) pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je obdolženi ali zakonec dolžan preživljati po zakonu. Glede na podatke spisa sta to nedvomno oba otroka oškodovanca, pa tudi žena obdolženca, saj je brez dohodkov. Na obstoj teh obveznosti kraj bivališča enih in drugih ne vpliva, prav tako ne morebitni obstoj rejništva, saj starši kljub obstoju rejništva niso oproščeni obveznosti preživnine (prvi odstavek 184. člena Družinskega zakonika).
Pritožbeno razlogovanje, da bi le izvedenec ortoped lahko natančno pojasnil zdravstveno stanje tožnice glede SCC, potek zdravljenja, omejitve, ki jih ima v vsakdanjem življenju, možnost vpliva temeljne bolezni na pojav drugih boleznih in funkcionalne sposobnosti tožnice, ne more predstavljati razloga za imenovanje sodnega izvedenca v socialnem sporu, saj je predmet socialnega spora omejena na invalidnost; in sicer kako zdravstveno stanje zavarovanca vpliva na opravljanje dela oziroma poklica v skladu s 63. členom ZPIZ-2.
Glede na prepričljivo mnenje izvedenskega organa, da je potrebna dodatna diagnostika in da zdravljenje še poteka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Za ugotovitev, ali je pri tožniku podana izguba delazmožnosti, je potrebna diagnostika. Lečeči specialist pa ni tisti organ, ki bi podal mnenje o delazmožnosti. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v več zadevah (kot npr. Psp 429/2014), je vloga lečečih specialistov drugačna kot vloga izvedencev, ki so dolžni poleg pravil stroke in znanosti upoštevati tudi definicijo invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00057296
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 11. ZPP člen 29. OZ člen 965.
direktna tožba zoper zavarovalnico - prometna nezgoda - spor o pristojnosti - spor z mednarodnim elementom - predmet spora - avtonomija strank - mednarodna pristojnost sodišč - uporaba materialnega prava - uredba - pristojnost slovenskega sodišča - pojem običajnega bivališča - stalno prebivališče - sekundarna navezna okoliščina
Praksa evropskih sodišč pojem običajnega prebivališča opredeljuje kot kraj, kjer je center posameznikovih interesov. Vendar zaključka, da je imela tožnica v času škodnega dogodka običajno prebivališče v Avstriji, ni moč narediti ne na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in tudi ne na podlagi navedb o tožničinem bivanju v času nezgode in takoj po njej.
ZZVZZ člen 40, 43, 43/1, 84, 84/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 153, 154, 190, 190/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 7, 19.
povračilo potnih stroškov - napotitev na zdravljenje - stroški postopka
V obravnavnem primeru Potrdilo o upravičenosti do potnih stroškov – spremstva, ki ga je izdala osebna zdravnica dne 12. 5. 2020, ne omogoča uveljavljanja potnih stroškov do B., saj osebna zdravnica te bolnišnice v navedenem potrdilu ni navedla kot najbližjega izvajalca storitve. V drugem odstavku 190. člena Pravil je izrecno določeno, da v primeru ko zavarovana oseba izbere specialista v kraju, ki ni najbližji njenemu bivališču, zavod ne povrne potnih stroškov za potovanja na specialistične preglede oziroma zdravljenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057935
ZMZPP člen 1, 1/2. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/2-f, 8, 8-3.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - tuj državljan - pogoji - nasprotna tožba - samostojna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - identiteta strank - dedovanje
V okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava sodišče druge stopnje kot odločilno ugotavlja, da se v skladu s točko (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe ta ne uporablja za oporoke in dedovanje, vključno s preživninskimi obveznostmi, ki so nastale zaradi smrti. Navedeno med drugim vključuje tudi spore v zvezi z interpretacijo ali veljavnostjo oporoke ali kodicila ter zahtevke iz oporočnega ali zakonitega dedovanja. Zahtevek tožnikov v pridruženi zadevi se med drugim glasi na ugotovitev, da sta tožnika dediča po zapustniku I. I. V pridruženem postopku gre torej za zadevo v smislu točke (f) drugega odstavka 1. člena Uredbe, za katero se Uredba ne uporablja. V konkretni zadevi je zato za presojo pristojnosti treba uporabiti ZMZPP, na katerega so se sklicevali tožniki v pridruženi zadevi, sodišče pa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava do njihovih navedb oziroma obstoja naveznih okoliščin, ki so bile s strani tožene stranke (prve toženke izrecno) prerekane, ni opredelilo.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 72, 280, 280/1. ZPP člen 165, 165/3, 365, 365/1, 365/1-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
Pri presoji, ali je stroške prevzema plačila mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera, zlasti z vidika, ali gre (upoštevaje siceršnji potek izvršbe pri izvršitelju) pri takšnem delnem plačilu za uresničitev nedopustnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odloga izvršbe zunaj zakonskih možnosti, ali je bil dolžnik v zvezi z (delnim) odplačevanjem terjatve s plačili izvršitelju ustrezno opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, in seznanjen s stroški, ki ga bodo bremenili v primeru plačevanja izvršitelju, in ali dolžnik torej kljub navedenemu svojo obveznost izpolnjuje s plačili izvršitelju.
denarno kaznovanje priče - parlamentarna komisija državnega zbora - pravni pouk priči - prisilni ukrep
Zato je soglašati tudi z oceno sodišča prve stopnje, da bi bilo denarno kaznovanje priče A. A. tudi v nasprotju s spoštovanjem načela sorazmernosti pri omejevanju njegovih ustavnih pravic kot fizične osebe.
ZPP člen 139b, 139b/3, 274, 274/1.. ZUP člen 87, 87/4.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - iztek roka na soboto
Dejstvo, da pošta 11. 12. 2021 ni delala, ne dopušča sklepanja, da je bila tožnici pošta vročena šele 13.12.2021. Sodišče je pravilno zaključilo, da se kot dan vročitve šteje 11. 12. 2021. Gre za 15. dan od prejema obvestila. Rok je pričel teči 27. 11. 2021, zato se pravilno šteje, da je bila dokončna odločba vročena 11. 12. 2021, pa čeprav gre za soboto. Prvostopno sodišče je v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno opredelilo vse ključne datume vročitve ter zakonska določila, iz katerih izhaja, da so bile določbe o fikciji vročitve iz 3. odstavka 139.b člena ZPP in 4. odstavka 87. člena ZUP pravilno uporabljene. Tožba, vložena priporočeno po pošti 11. 1. 2022, je vložena po preteku zakonskega roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel 10. 1. 2022.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00058524
ZGD-1 člen 547.
odškodninska odgovornost poslovodstva - zloraba položaja - odvisna in obvladujoča družba - dejanski koncern
Toženi stranki tako s pritožbenimi navedbami o pomanjkljivi obrazložitvi prvostopne sodbe glede temelja odškodninske odgovornosti po 547. členu ZGD-1, vzročne zveze, škodljivih pravnih poslov ter ugotovitve protipravnosti ravnanja toženi stranki ne moreta uspeti, saj je pravdno sodišče glede navedenih ugotovitev, ki izhajajo iz opisa kaznivih dejanj za kateri sta toženi stranki pravnomočno obsojeni, v celoti vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38.a.
potrebni stroški za izvršbo - ravnanje izvršitelja - oprava rubeža
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom dolžniku naložilo plačilo stroškov, ki so upniku nastali v zvezi z dejanji izvršitelja, in sicer v zvezi z neizvedenim rubežem dne 20. 12. 2021, ki sta ga, kot izhaja iz poročila izvršitelja z dne 21. 12. 2021, opravljala pomočnika izvršitelja. Plačilo za delo in stroški, ki jih upniku obračuna izvršitelj, so nadaljnji izvršilni stroški, katerih povrnitev upnik sicer lahko zahteva od dolžnika, vendar le, če je izvršitelj te stroške utemeljeno obračunal in če so bila dejanja, ki jih je izvršitelj opravil, potrebna za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pritožbene navedbe, da sta rubež poskušali opraviti osebi (pomočnika izvršitelja), ki se nista predstavili in sta ravnali na neprimeren način, pri čemer je dolžnik opisal njuno ravnanje, za katerega smatra, da pravno in etično ni bilo dopustno, so po presoji pritožbenega sodišča pravno pomembne, saj dolžnik s tem graja zakonitost načina oprave rubeža, od katere je odvisna utemeljenost stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo. Dolžnik mora namreč upniku povrniti le stroške izvršilnega dejanja, ki je opravljeno na zakonit način. Na zakonitost oprave izvršilnih dejanj, ki jih opravi izvršitelj, pa mora sodišče ob odločanju o zahtevi upnika za povrnitev v zvezi s temi dejanji nastalih stroškov v okviru presoje potrebnosti nastalih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) paziti tudi samo.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - predlagatelj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pridobitev lastninske pravice - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazna pravila - zakonska domneva - dokazni standard verjetnosti - spor o lastništvu - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - uporaba stvari - lastniška posest - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - neizkazanost pogojev
Za listino, s katero se izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice, zakon uporablja pojem pravni naslov. Pravni naslov je lahko pogodba, ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, iz katerega izhaja, da se prenaša, vzpostavlja ali ugotavlja lastninska pravica na konkretnem posameznem delu stavbe. Sodišče je ugotovilo, da je lastništvo dela št. 13 in 21 sporno in pri tem pravilno zaključilo, da okoliščina, da udeleženka navedena dela uporablja, še ne pomeni, da je na njih pridobila lastninsko pravico. Prodajna pogodba z dne 3. 9. 1997, iz katere izhaja, da je njen predmet stanovanje na levi strani stopnišča, ki ga sestavlja predprostor, kuhinja, kopalnica, dve sobi ter balkon in ustrezni solastniški delež skupnih prostorov, naprav in delov hiše ter funkcionalno zemljišče, ne omenja kletnih prostorov na nobenem mestu. Glede na navedeno tudi priposestvovanje ne pride v poštev, saj 20. člen ZVEtL-1 šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je izvrševal vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu, posest pa je lastniška, če je temeljila na pravnem naslovu.
izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe - ničnost sklepa skupščine - odobreni kapital - prednostna pravica do nakupa novih delnic - izključitev prednostne pravice - nasprotovanje javnemu redu - nasprotovanje moralnim načelom
Med formalne predpostavke izključitve prednostne pravice spadajo, da se prednostna pravica lahko izključi le tako, da je odločitev o izključitvi zajeta v sklep o povečanju osnovnega kapitala, da je izključitev prednostne pravice v sklepu o povečanju osnovnega kapitala izrecno opredeljena, da je izključitev prednostne pravice podprta s potrebno večino, da je načrtovana izključitev prednostne pravice naprej napovedana in mora biti namen izključitve skupaj z dnevnim redom ter predlogi sklepov objavljen že ob objavi sklica skupščine in da skupščina pri sprejemanju odločitve izključitve prednostne pravice se opira na podatke, ki jih uprava posreduje v obliki pisnega poročila o razlogu za izključitev prednostne pravice. Materialna predpostavka omejitve oziroma izključitve prednostne pravice pa je izpolnjena takrat, kadar je izključitev prednostne pravice stvarno upravičena. To je takrat, ko je izključitev prednostne pravice v interesu družbe, kadar torej služi uresničevanju dopustnih, rednih družbenih ciljev, ko tega cilja ni mogoče uresničiti z uporabo milejših sredstev (načelo nujnosti oziroma neizogibnosti) in ko je podano sorazmerje med objektivno vrednostjo zastavljenega cilja ter prikrajšanju, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice (načelo sorazmernosti, načelo interesa družbe).
Kot izhaja iz teorije, je mogoče sklep o izključitvi prednostne pravice izpodbijati, če so kršene materialne in formalne predpostavke, ni pa zaradi neizpolnjevanja slednjih predvidena ničnostna sankcija.
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki in v sklepu skupščine ni mogoče zaslediti kršitve zakona niti morale.