izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - litispendenca
Izvršba s predlaganim novim sredstvom izvršbe ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bila v teku, prav tako izvršilni postopek še ni bil končan. Dejstvo, da sklep o izvršbi (v obsegu, v katerem je sodišče izvršbo pod točko I izreka dovolilo, in glede odločitve o stroških pod točko IV izreka sklepa o izvršbi) ob izdaji sklepa z dne 19. 7. 2021 še ni bil pravnomočen, pa ne vpliva na dopustnost izdaje sklepa o dovolitvi novega sredstva izvršbe. Tega je namreč skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ mogoče dovoliti kadarkoli po začetku izvršilnega postopka, vse do njegovega konca. Glede na obrazloženo tudi po presoji pritožbenega sodišča ni bilo ovir za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - voznik - navidezni odpovedni razlog
Splet okoliščin kaže na to, da odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila posledica potrebe po boljši organizaciji dela pri toženi stranki. Sosledje dogodkov v zvezi s prvo in drugo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik zaradi opozarjanja na nepravilnosti in pogoste bolniške odsotnosti za toženo stranko moteč delavec, jasno in nedvoumno kaže na zaključek o navideznosti poslovnega razloga, ustvarjenega zgolj z namenom, da se odpove pogodba o zaposlitvi tožniku. Navedeno pa utemeljuje zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
zavrženje tožbe - smrt stranke med visečnostjo pravde - smrt tožene stranke pred vročitvijo tožbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka z dediči stranke - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse
Tožnika sta vložila tožbo 12. 9. 2019, ko je bil toženec še živ. V času vročanja tožbe je bilo ugotovljeno, da je umrl. ZPP zdaj v prvem odstavku 81. člena določa, da sodišče kadar ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, zahteva od tožnika, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Razloga za drugačno ravnanje sodišča v situaciji, ko je toženec umrl pred visečnostjo pravde ali po njej, torej ne more biti več. Po prepričanju višjega sodišča to terja odstop od dosedanjega stališča, da se po smrti stranke, ki nima pooblaščenca, prekine le viseča pravda. Ravnanje sodišča prve stopnje od prekinitve postopka dalje pa mora biti takšno, kot bi bilo tedaj, ko bi toženec, ki nima pooblaščenca, umrl po vročitvi tožbe.
odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške - sorazmerni del - okoliščine konkretnega primera - merila za odločanje
Kadar stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera, naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Okoliščine primera so torej merilo, ki narekuje izbor metode vrednotenja uspeha stranke v pravdi, in ena od metod je tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini ter upoštevanje aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - shizofrenija - ogrožanje življenja in zdravja - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - premestitev na odprti oddelek
Ker je UPK udeleženca premestila iz oddelka pod posebnim nadzorom na odprti oddelek (očitno na podlagi prvega odstavka 71. člena ZDZdr) izpodbijani sklep ne more biti več podlaga za ponovno zdravljenje udeleženca na oddelku pod posebnim nadzorom.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - način izvrševanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče ni tisto, ki odloča o pristojnosti CSD in z izpodbijanim sklepom o njej tudi ni odločilo. V skladu z določbo 163. člena DZ pa mora sodišče, kadar odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe CSD, določiti kraj in čas stikov.
ZDR-1 člen 8, 84/1, 85, 85/1, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 45, 94.. ZPP člen 7, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pisno opozorilo pred odpovedjo - zmotna uporaba materialnega prava
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka z izvedenimi dokazi ni uspela dokazati, da je tožnik predčasno samovoljno zapustil delovno mesto. Iz izpovedi strank in prič izhaja, da bi tožnik lokacijo, kjer je delo opravljal, lahko zapustil iz upravičenih razlogov (npr. zaradi odhoda na malico, stranišče ali deponijo), ob tem pa po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni imel obveznosti izobesiti obvestilo o njegovi odsotnosti.
Glede na trajanje tožnikove zaposlitve pri toženi stranki (šest let in tri mesece) in zaposlitvene možnosti, ki kljub ugodni izobrazbi (rudarski tehnik) in različnim delovnim izkušnjam zaradi tožnikove starosti (61 let) niso dobre ter upoštevaje pravice, ki jih je tožnik uveljavil za čas do sodne razveze (nadomestilo plače za manj kot eno leto), pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bilo ustrezno denarno povračilo v višini pet plač.
OZ člen 131, 131/1, 171, 186, 186/1, 395, 395/2. SPZ člen 75.
padec na mokrih tleh - odškodninska odgovornost etažnega lastnika - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarni dolžniki - enotno in nujno sosporništvo - mokra tla - vzrok padca - opustitev dolžne skrbnosti - čiščenje pohodne površine - skupni deli stavbe - soprispevek oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - škoda, ki nastane tretjim osebam - vmesna sodba
V teoriji prevladuje stališče, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj vsak lahko dolguje z drugačnim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Ne drži pritožbena navedba, da bi vsi etažni lastniki stavbe morali biti toženi kot nujni enotni sosporniki.
Vzrok za tožničin padec ni predstavljala kvaliteta ploščic, temveč je tožnica padla, ker sta bila na mestu padca moker sneg in led.
Tožnica v tej zadevi ni vložila direktne tožbe zoper zavarovalnico, ki je stranska intervenientka na strani toženke, temveč je tožila enega od etažnih lastnikov, ki pa za škodo, nastalo na splošnih skupnih delih, odgovarjajo solidarno in neomejeno. To, da je odgovornost zavarovalnice omejena z zavarovalno pogodbo, ne zmanjšuje odgovornosti etažnega lastnika, ki za škodo, povzročeno tretjim osebam, kot že prej navedeno, ne odgovarja v skladu s svojim solastnim deležem, temveč je njegova odgovornost za nastalo škodo solidarna in ni omejena z zavarovalno pogodbo oz. višino njegovega solastnega deleža.
Toženka ni izkazala, da se je v konkretnem primeru na tržnici izvajalo kakršno koli čiščenje, ki bi bilo prilagojeno razmeram ali da bi se na razmere (ko je bil na tleh sneg, mokrota) drugače odzivalo, npr. s soljenjem, položitvijo podlage, ki bi preprečevala zdrse in podobno.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 200, 200/2, 200/3, 200/4, 200/5.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 40.
zavrženje tožbe - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je sodno varstvo predvideno le zoper morebitno kasneje podano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretji odstavek 200. člena ZDR). Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic. V sodnem sporu, v katerem sodišče odloča o (ne)zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa odloča sodišče tudi o (ne)utemeljenosti predhodnega pisnega opozorila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059810
KZ-1 člen 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/5.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - izvršitvene oblike dejanja - izključitev protipravnosti - mlajši mladoletnik - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih
Novela KZ-1I je sicer res uzakonila nov peti odstavek 176. člena KZ-1, ki določa, da dejanje iz tretjega odstavka tega člena v delu, ki pomeni pridobivanje, izdelavo, posedovanje ali pridobivanje dostopa s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij do pornografskega ali drugačnega seksualnega gradiva, ni protipravno, če je bilo storjeno med mladoletnimi osebami primerljive starosti, ki so se z dejanjem strinjale, ustreza stopnji njihove duševne in telesne zrelosti ter prikazuje take osebe. Vendar pritožba prezre, da na ta način uzakonjena izključitev protipravnosti velja zgolj za nekatere izvršitvene oblike iz tretjega odstavka 176. člena KZ-1, ob tem pa je še dodatno in izrecno zamejena na zgolj sporazumna dejanja.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.. ZUJIK člen 47a.. URS člen 2, 14, 49.. ZPP člen 337, 337/1, 362, 362/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - datum sodne razveze - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - višina denarnega povračila
Kriterija trajanja delavčeve zaposlitve iz 118. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da se pri tem upošteva tudi obdobje priznanega trajanja delovnega razmerja s sodbo sodišča. Dejstvo, da sta pravdni stranki s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 5. 2020 vzpostavili delovno razmerje in ga tudi izvrševali, pri tem ne igra nobene vloge, saj je ta vzpostavitev delovnega razmerja temeljila na pravnomočni sodbi sodišča v prvotnem sojenju. Čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze se upošteva v okviru kriterija "pravic, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja", in sicer kot protiutež prvim trem kriterijem iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1 - daljše kot je to obdobje oziroma več pravic, kot je delavec uveljavil, manjše je povračilo in obratno.
Ob upoštevanju trajanja zaposlitve tožnice pri toženi stranki (tri leta), dobrih zaposlitvenih možnosti tožnice in okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ter upoštevaje priznane pravice do prenehanja pogodbe o zaposlitvi za obdobje več kot treh let, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno denarno povračilo 6.860,43 EUR (tri plače).
kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi sodbe - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe
Pravica do obrambe ni kršena vselej, ko sodišče zavrne dokazni predlog obrambe, lahko pa je podana, če sodišče ne izvede pravno relevantnih dokazov. Pri tem je na obrambi breme, da obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemelji s potrebno stopnjo verjetnosti, medtem ko se v dvomu šteje, da je vsak dokazni predlog v korist obdolženega in ga sodišče mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Sodišče potemtakem ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, mora pa vselej ustrezno obrazložiti, zakaj predlagani dokaz ni pomemben in ne more vplivati na dokazno oceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056952
OZ člen 569. ZPP člen 8, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - delno poplačilo dolga - pogodba o prenosu terjatve - dokazna ocena listin - prosta presoja dokazov - dokazno breme tožnika - navajanje novih dejstev in novih dokazov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Toženec je v postopku predlagal zaslišanje priče, posojilojemalca E. E., ki v postopku ni bil zaslišan, ker je svojo izjavo podal pisno, hkrati pa je sodišču prve stopnje posredoval tudi dokazilo, da je posojilodajalki plačal 5.000,00 EUR. Glede na to, da se s predložitvijo navedenega dokazila reševanje spora po presoji pritožbenega sodišča ni zavleklo, pritožba neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri sojenju neutemeljeno upoštevalo prekludiran dokaz, ki ga je toženec sodišču posredoval z dopisom.
Če iz listin ni razvidno, v kakšnem obsegu je bila terjatev poplačana, to še ne pomeni, da višine plačila ni mogoče dokazovati tudi z drugimi dokazi (npr. zaslišanjem prič), kar je v postopku zatrjeval in izkazoval toženec, ki je trdil, da je bila terjatev posojilodajalke B. B. ob prenosu že v celoti poplačana.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilojemalec A. A. vrnil najmanj 5.000,00 EUR, je, kot pravilno in utemeljeno izpostavlja pritožba, razlog o odločilnem dejstvu, koliko posojila je bilo s strani posojilojemalcev dejansko vrnjenega, nejasen. Zato toženec v pritožbi utemeljeno opozarja na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe - nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe - sklep o prekinitvi postopka - izdaja sklepa o nadaljevanju postopka
Postopek se prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. V konkretnem primeru je prekinitveni razlog nastal po izdaji sklepa o zavrženju tožbe, a pred njegovo pravnomočnostjo. Sklep o nadaljevanju postopka je pravilen. Ugotovljeni razlog za prekinitev postopka nastane po samem zakonu, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o prekinitvi postopka.
Ker je tožnik kot edini družbenik izbrisane pravne osebe sodišče z vlogo z dne 13. 3. 2021 obvestil, da prevzema pravdni postopek, je odločitev o nadaljevanju postopka skladna z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP.
DZ člen 7, 7/4, 8, 184, 184/3, 267, 267/1. ZNP-1 člen 110.
postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - korist mladoletnega otroka - otrok, oddan v rejništvo - bančni račun - obveznost preživljanja otroka v primeru izrečenega ukrepa - določitev preživnine
V obravnavani zadevi teče postopek za določitev preživnine, saj je bil mld. A. nameščen v rejniško družino. Določitev preživnine je v dani situaciji mld. A. nedvomno v korist, kot mu je v korist postavitev skrbnika za posebni primer, ki ima nalogo odpreti račun na njegovo ime in skrbeti za razpolaganje s preživnino. Sodišče prve stopnje je tako, ob pravilni uporabi materialnih in procesnih določb (prvi odstavek 267. člena DZ; tretji odstavek 184. člena DZ; 110. člen ZNP-1), povsem ustrezno zaščitilo mld. A. s tem, da mu je določilo skrbnika za posebni primer.
omejitve in izvzetja iz izvršbe - kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta - trditveno in dokazno breme dolžnika - prenos terjatve
Drži, da na podlagi te določbe predmet zavarovanja ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Vendar pa trditveno in dokazno breme, da so v zvezi s konkretnimi nepremičninami, ki so predmet zavarovanja, ti pogoji izpolnjeni, nosi dolžnik, ki mora navedbe in dokaze o tem podati najpozneje v ugovoru zoper sklep o zavarovanju (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz opisa dejanja pod točko 2, za kar je obtoženec spoznan za krivega treh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in dveh kaznivih dejanj poskusa lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 34. členom KZ-1, med drugim izhaja, da je obtoženec najmanj trikrat s pestjo udaril B. B. v obraz in nato s pestjo udaril C. C. v čeljust, da je padla po tleh, zaradi česar je B. B. utrpel udarnino glave in obraza, udarnino nosu in rano na desnem komolcu, C. C. pa udarnino glave in obraza ter čeljustnice leve, kar predstavlja lahki telesni poškodbi. Oba oškodovanca sta poškodbe utrpela z obtoženčevo pestjo, iz opisa kaznivega dejanja pa niti ne izhaja očitek, da bi bili poškodbi prizadejani s sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, je bilo potrebno ravnanje obtoženca na škodo navedenih oškodovancev opredeliti po temeljni obliki kaznivega dejanja, kot dve kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Ker je obtoženec oškodovanca poškodoval sam, ne pa v sostorilstvu, odpade tudi kvalifikacija po drugem odstavku 20. člena KZ-1. Glede kaznivega dejanja na škodo D. D., pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitek obtožencu, da je z nožem zamahnil proti oškodovancu ter ga zabodel v hrbet, zaradi česar je slednji utrpel vbodno rano ob hrbtenici levo in zaradi česar je bilo začasno okvarjeno njegovo zdravje in začasno zmanjšana njegova zmožnost za delo, prav tako ne vključuje ravnanja soobtoženega E. E. Ker pa je obtoženec oškodovancu D. D. povzročil poškodbo z nožem, ki je zaradi rezila sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, je pravilna pravna opredelitev tega kaznivega dejanja v kvalificirani obliki, torej kot lahka telesna poškodba po drugem in prvem odstavku 122. člena KZ-1, vendar brez sostorilstva po drugem odstavku 20. člena KZ-1, saj le-to iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00057424
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 12, 114, 114/3, 169.. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47.. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 7(1), 8.. ZPP člen 4, 5, 72, 72/2, 236a, 236a/6, 356.. ZVPot člen 22, 23, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - prenos direktive - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave - zaslišanje priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - izločitev sodnika - novo sojenje pred drugim sodnikom - slaba vera banke
US RS je poudarilo, da pojasnilna dolžnost ne pomeni zahteve po točno določenem načinu informiranja, vendar je na podlagi izoblikovanih meril SEU, ključno, da ima povprečen potrošnik na voljo takšne informacije, ki mu omogočajo, da je zmožen oceniti dejansko tveganje, ki ga s podpisom kreditne pogodbe sprejema. To se v primeru kreditne pogodbe z valutno klavzulo (ob hkratni tuji variabilni obrestni meri) izraža predvsem v potencialnem povečanju njegovih kreditnih obveznosti. Pojasnilo mora vsebovati vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute (in povečanje tujih obrestnih mer) na obroke za odplačilo kredita.
obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Argument, da je dejansko stanje v zadostni meri razjasnjeno in da dokazi niso potrebni glede na izpovedi zakonitega zastopnika toženke in prič, pa tudi listinske (neimenovane) dokaze, bi prišel v poštev le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati. Ne velja pa tudi obratno. Eventualno prepričanje sodišča, da ni prišlo do novih zaposlitev in da odpoved ne predstavlja povračilnega ukrepa, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.