CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057485
ZEKom-1 člen 93, 93/3, 93/4, 93/5, 93/7, 217, 217/1, 217/1-1, 218, 218/3, 218/4, 218/6, 220a. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 3, 3/5. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti preambula 16, 19. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1.
sodna ali upravna pristojnost - stvarna pristojnost agencije - spor med operaterji - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - zavrnitev dostopa do omrežja - ponudba - kontrahirna dolžnost - obligacijsko razmerje - upravna zadeva - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - vezanost sodišča na pritožbeni predlog
Za odločitev o tožbenem zahtevku bi sodišče moralo uporabiti določbo petega odstavka 93. člena ZEKom-1 in presojati, ali je podan kateri izmed razlogov za zavrnitev dostopa do fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja. To pa je skladno s sedmim odstavkom omenjenega člena v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je v zvezi z izvajanjem pristojnosti po 93. členu ZEKom-1 izdala tudi Splošni akt, ki med drugim podrobneje opisuje tudi razloge za zavrnitev prošnje. Agencija glede na navedena odstavka v primeru odločanja o medoperaterskem sporu glede dostopa do obstoječe fizične infrastrukture tako nastopa kot oblastni organ, saj odloča o pogojih za zavrnitev dostopa oziroma določi ceno dostopa. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da gre v primeru določb ZEKom-1 za določbe upravne narave, med strankama pa ni nastalo nikakršno obligacijsko-pravno razmerje, so utemeljene pritožbene navedbe, da gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, ki ne spada pristojnost pravdnega sodišča v skladu s 1. členom ZPP.
Nedvomno so pri tožnici podane zdravstvene težave, vendar pa te težave niso take, da bi pomenile njeno popolno nezmožnost za delo. Na podano izvedensko mnenje je tožnica posredovala pripombe, na katere je sodna izvedenka tudi odgovorila. Pri tem je pojasnila, da nobena medicinska dokumentacija ne izkazuje popolne nezmožnosti za delo do 29. 9. 2017. Novejši izvidi torej ne izkazujejo, da bi pri tožnici do 29. 9. 2017, ko ji je prenehala vdovska pokojnina, prišlo do popolne izgube delazmožnosti. V tem primeru pa niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi tožnica obdržala pravico do vdovske pokojnine.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - razlogi sklepa - neskladje s podatki spisa - dejanje ni kaznivo dejanje - utemeljen sum - razveljavitev sklepa
Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.
Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSK00058112
ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.
Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/2, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143 do 149.
invalidnina za telesno okvaro
Tožnik je vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil 18. 12. 2019, ko še ni veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 121/2021, v nadaljevanju: ZPIZ-2J), ki skladno s spremenjeno določbo 403. člena ZPIZ-2 omogoča pridobitev invalidnine za zavarovance, katerih ugotovljena telesna okvara je posledica bolezni. Primeri, kakršen je tožnikov, ko je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi do 7. 8. 2021 veljavnega drugega odstavka 403. člena ne izpolnjujejo pogojev za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro nastalo zaradi posledic bolezni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059383
URS člen 2, 14, 23, 33, 156. ZIZ člen 17, 22. Uredba Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31. decembra 1998 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejmejo euro (1998) člen 1, 2. ZUE člen 13, 13/1, 18, 18/1. OZ člen 378, 378/2, 380, 380/2. ZOR člen 399, 399/4. ZUstS člen 23. ZVPSBNO člen 1.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - obresti - devizna klavzula - domača valuta - enaka obravnava - obrestna mera - zahteva za presojo ustavnosti - prekinitev postopka - neskladnost zakona z ustavo - kršitev načela enakosti pred zakonom - pravica do sodnega varstva - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - dolgotrajnost sodnega postopka - načelo pravne države
V kolikor sedaj pritožnik v pritožbi zatrjuje nedopusten poseg v načelo enakosti pred zakonom in s tem kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije, ko zatrjuje, da sodišče ni enako obravnavalo obrestne zahtevke upnikov, ki so od dolžnikov uveljavljali terjatev z devizno klavzulo, s tistimi, ki so imeli terjatev v domači valuti, je pritožniku pojasniti, da bi moral kršitev tega ustavnega načela oziroma ustavne pravice uveljavljati v postopku, iz katerega izvršilni naslov izhaja, ne pa sedaj v izvršilnem postopku, ker izvršilno sodišče le prisilno izvršuje plačilo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnih naslovov, v sam izvršilni naslov pa ne more posegati. V konkretnem izvršilnem postopku izvršilno sodišče glede na samo dikcijo izreka izvršilnega naslova, kjer je višina obrestne mere že dokončno določena, neposredno ne uporablja četrtega odstavka 399. člena ZOR, zato ni podlage, da bi sprožilo postopek za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR. Kolikor je namreč upnik menil, da izvršilni naslov temelji na neustavnem določilu četrtega odstavka 399. člena ZOR, bi moral že v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov, uveljavljati kršitev te ustavne pravice in v pravdnem postopku postaviti zahtevo za prekinitev postopka in vložitev zahteve za za oceno ustavnosti četrtega odstavka 399. člena ZOR.
Iz 156. člena Ustave Republike Slovenije in 23. člena Zakona o ustavnem sodišču jasno izhaja, da sodišče ni dolžno vedno, kadar katera od strank zahteva, prekiniti postopka. Tako je dolžno ravnati le tedaj, ko samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, neskladen z Ustavo RS.
Izvršilni postopek je res trajal dolgo, vendar pa je upniku dana pravica, v kolikor izkaže nesorazmerno dolgo trajanja postopka in odškodninsko odgovornost Republike Slovenije zaradi ravnanja sodišča, da doseže zadoščenje po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
OZ člen 139, 190, 190/3.. ZUTD člen 65a, 129, 129/1, 129/1-9, 140, 140/1.
vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - načelo specialnosti
Napačno je razlogovanje sodišča, da ker 140. člen ZUTD izrecno ne ureja vračila denarnega nadomestila zaradi "znižanja denarnega nadomestila", tožnik ni upravičen od toženke zahtevati vračilo preveč izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Načelo specialnosti se uporabi v primerih, ko in če nek specialni predpis ureja določen pravni položaj drugače od splošnega predpisa, ne pa tudi če nekega pravnega položaja sploh ne ureja. Kot pravilno izpostavlja tožnik bi bilo nesprejemljivo razlogovanje, da zakon ob ugotovitvi obstoja zakonsko opredeljenega krivdnega razloga ureja znižanje denarnega nadomestila, a hkrati ne omogoča vračila sredstev, ki so bila izplačana po pomoti. Pravilno je tolmačenje, da mora sodišče presojati upravičenost do vračila zneska po vseh veljavnih predpisih, ki bi lahko predstavljali pravno podlago za vračilo denarnega nadomestila. Nikjer ni namreč predpisano, da ob splošnih pogojih ne velja uporaba določbe 190. člena OZ. Takšno tolmačenje bi prišlo v poštev le v primeru, če bi določbe ZUTD izključile uporabo določbe 190. člena OZ
ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sporazum strank
Sklicevanje na pogodbo ne pomeni uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti na podlagi dogovora. Zgolj priložitev sporazuma brez izrecnega uveljavljanja ugovora temu ne zadosti.
dokazovanje z izvedencem - dodatno zaslišanje - nasprotja v mnenjih izvedencev
Drži pritožbena navedba, da je sodišče na glavni obravnavi dodatno zaslišalo zgolj izvedenca C. C. in da je njegovo mnenje ostalo nespremenjeno, zato pritožnica pravilno sklepa, da z zaslišanjem sodišče ni odpravilo nasprotij v mnenjih. Pritožbeno sodišče se, glede na jasno zakonsko določbo, strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče zaslišati tudi izvedenca mag. A. A. Če se tudi z njegovim zaslišanjem nasprotja v izvedenskih mnenjih ne bi odpravila, pa bi moralo sodišče imenovati novega izvedenca.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00059349
ZIZ člen 67, 67/1, 67/2, 68, 68/4, 69, 70. OZ člen 311. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/7, 31/8.
nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot - pogoji za pobot terjatev - sporna terjatev - predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava evropskih skupnosti - prekinitev izvršilnega postopka - odmera stroškov
V postopku nasprotne izvršbe se obstoj sporne terjatve, ki se jo uveljavlja v pobot, ne more ugotavljati, še vedno gre namreč za izvršilni in ne pravdni postopek. Ugotavljanju takih dejstev izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Uveljavljanje pobota je tako omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku.
Sodišče je pri presoji kriterijev za pobot, predvsem kriterija likvidnosti, upoštevalo veljavno slovensko pravo, to je določbe OZ, v povezavi s sodno prakso in pravno teorijo, in torej njegova odločitev ni bila odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti prava Evropske unije. Sodišče druge stopnje je zato predlog upnika za postavitev predhodnega vprašanja zavrnilo.
Stroškov pri nasprotni izvršni ni mogoče odmerjati po določbah Odvetniške tarife, ki veljajo za pravna sredstva (nasprotna izvršba namreč ni pravno sredstvo), temveč po določbah, ki veljajo za obrazložene vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00057047
KZ-1 člen 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - poizvedbe sodišča - pravna podlaga za odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Glede na razloge v 39. točki obrazložitve sodbe je sodišče druge stopnje po tretjem odstavku 377. člena ZKP opravilo poizvedbe ter ugotovilo, da je bilo o premoženjskopravnem zahtevku v višini 9.284,50 EUR, ki ga je v pravdnem postopku podala oškodovana gospodarska družba, pravnomočno odločeno s sodbo I Cp 276/2021 z dne 20. 7. 2021. Pomeni, da od razglasitve sodbe sodišča prve stopnje do predložitve zadeve sodišču druge stopnje ni bilo več podlage za odločbo o odvzemu premoženjske koristi po prvem odstavku 75. člena KZ-1, saj se po prvem odstavku 76. člena KZ-1 premoženjska korist odvzame le, ko presega prisojeni premoženjskopravni zahtevek. To v obravnavani zadevi ni primer, zaradi česar je posredi kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki je obdolženki v škodo.
delni umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - delno plačilo dolga
Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo.
Upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks.
Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izvajanje stikov
Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - premoženjska škoda - osebno delovno dovoljenje - lastninski certifikat - stroškovna odločitev - vsaka stranka krije svoje stroške
Pri prisoji ni odločilna zgolj dolžina trajanja izbrisa, temveč njegov vpliv na duševne bolečine, ki jih je trpela oškodovanka in ki niso nujno v koleraciji s trajanjem izbrisa.
Ob splošni negotovosti na trgu dela ni mogoče trditi, da je bil položaj delavcev tujcev povsem izenačen z delavci, ki so imeli slovensko državljanstvo in delovnega dovoljenja niso potrebovali.
Dvig tožbenega zahtevka ni vplival na nastanek dodatnih stroškov postopka, potrebnost pravde je povzročila toženka, postopek se nanaša na kršitev osebnostnih pravic, ki bi jih kot država morala spoštovati, zato je glede na dosežen uspeh v postopku pravično, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
Tožnik z zatrjevano odškodninsko tožbo ne bi uspel. To pomeni, da ni podane vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem odvetnika (nevložitvijo odškodninske tožbe) in domnevno nastalo škodo, ki je ena od obveznih predpostavk odškodninske odgovornosti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičljivost zamude - rok za ugovor - nepredvidljiv dogodek - nadomestna vročitev - povprečna skrbnost
Ob daljši odsotnosti od doma se od povprečno skrbnega človeka, ki je v spornem razmerju in lahko pričakuje sodni postopek, razumno pričakuje, da bo uredil prevzem poštnih pošiljk na pošti ali za prevzem koga pooblastil oziroma vsaj poskrbel, da bo nekdo preverjal hišni predalčnik.
Zamuda roka ni nastala zaradi nezakrivljenega nenadnega in nepredvidljivega dogodka resnejše narave, ki bi toženki onemogočal opravo pravnega dejanja, temveč je vzrok za zamudo v njeni sferi.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (2000) člen 12, 12/5.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - pravica do obrambe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih očitkov, da je bilo obrambi, ker ni razpolagala s prepisom zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, onemogočena kvalitetna obramba oziroma sestava pritožbe. Ne le iz razloga, ker zagovornik kopije prepisa zvočnega posnetka niti ni zahteval, temveč tudi zato, ker sta bila oba z obtožencem na naroku za glavno obravnavo navzoča, zagovornik je priči aktivno postavljal vprašanja, torej je bila obramba seznanjena z vsebino izpovedi priče, na katero se prvostopenjsko sodišče tudi sicer v izpodbijani sodbi sploh ni oprlo, nedvomno pa tudi z zagovorom obtoženca in z vsem dogajanjem na tem naroku.
ZPP člen 300.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Sodna izvedenka je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala mnenje, da so tožničine zdravstvene težave tako izrazite, da vplivajo na njeno delovno zmožnost. Ni odločilno, ali je svoje mnenje utemeljila na razlogu bolečinskega sindroma ali pa na funkcionalnih težavah tožnice. Ključno je, da tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav svojega dela knjigovodje, ki je pretežno sedeče delo, ni zmožna opravljati.