misija - vojska - zmotna uporaba materialnega prava - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - poveljnik
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka utemeljena s pavšalnimi ugotovitvami o njegovih obveznostih, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (učinkovito vodenje oddelka in izvajanje nalog, nadziranje podrejenih ter skrb za njihovo informiranje z vsakodnevnimi sestanki). Pritožba pravilno navaja, da dolžnost poveljnika sama po sebi ne zavezuje k obveznostim, ki bi jih bilo obvezno opraviti prav na dan predvidenega počitka. Tožnikov položaj in z njim povezane obveznosti namreč same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izvajanje stikov
Pravni zaključki sodišča prve stopnje, s katerimi je to utemeljilo potrebnost izdane začasne odredbe za začasno varstvo koristi otrok, ne predstavljajo zakonskih pogojev, ob izpolnitvi katerih je dopusten izrek začasne odredbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056750
ZKP člen 213.b, 213.b/4, 213.b/5.
pravice pripornikov - nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda
V pritožbi obdolženčevega zagovornika uveljavljena kršitev iz četrtega odstavka 213.b člena Zakona o kazenskem postopku ni podana. Okoliščina, da je prvostopno sodišče izpodbijani sklep izdalo brez predloga državnega tožilca namreč ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve. Po vložitvi obtožnice namreč v skladu s petim odstavkom 213.b člena ZKP za izdajo izpodbijanega sklepa ni potreben predlog državnega tožilca, in tudi okoliščina, da obdolženi A. A. ni komuniciral s soobdolžencema, kar v pritožbi prav tako izpostavlja zagovornik, v ničemer ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim se obdolženemu A. A. prepoveduje medsebojno pošiljanje in sprejemanje pisem in drugih pošiljk ter vzpostavljanje kakršnihkoli stikov z ostalima soobdolžencema.
odškodninska odgovornost države - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - enotna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - premoženjska škoda - osebno delovno dovoljenje - lastninski certifikat - stroškovna odločitev - vsaka stranka krije svoje stroške
Pri prisoji ni odločilna zgolj dolžina trajanja izbrisa, temveč njegov vpliv na duševne bolečine, ki jih je trpela oškodovanka in ki niso nujno v koleraciji s trajanjem izbrisa.
Ob splošni negotovosti na trgu dela ni mogoče trditi, da je bil položaj delavcev tujcev povsem izenačen z delavci, ki so imeli slovensko državljanstvo in delovnega dovoljenja niso potrebovali.
Dvig tožbenega zahtevka ni vplival na nastanek dodatnih stroškov postopka, potrebnost pravde je povzročila toženka, postopek se nanaša na kršitev osebnostnih pravic, ki bi jih kot država morala spoštovati, zato je glede na dosežen uspeh v postopku pravično, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
OZ člen 139, 190, 190/3.. ZUTD člen 65a, 129, 129/1, 129/1-9, 140, 140/1.
vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - načelo specialnosti
Napačno je razlogovanje sodišča, da ker 140. člen ZUTD izrecno ne ureja vračila denarnega nadomestila zaradi "znižanja denarnega nadomestila", tožnik ni upravičen od toženke zahtevati vračilo preveč izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Načelo specialnosti se uporabi v primerih, ko in če nek specialni predpis ureja določen pravni položaj drugače od splošnega predpisa, ne pa tudi če nekega pravnega položaja sploh ne ureja. Kot pravilno izpostavlja tožnik bi bilo nesprejemljivo razlogovanje, da zakon ob ugotovitvi obstoja zakonsko opredeljenega krivdnega razloga ureja znižanje denarnega nadomestila, a hkrati ne omogoča vračila sredstev, ki so bila izplačana po pomoti. Pravilno je tolmačenje, da mora sodišče presojati upravičenost do vračila zneska po vseh veljavnih predpisih, ki bi lahko predstavljali pravno podlago za vračilo denarnega nadomestila. Nikjer ni namreč predpisano, da ob splošnih pogojih ne velja uporaba določbe 190. člena OZ. Takšno tolmačenje bi prišlo v poštev le v primeru, če bi določbe ZUTD izključile uporabo določbe 190. člena OZ
Načelo ekonomičnosti postopka (t. i. stroškovni in časovni prihranek na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje) ne predstavlja nobenega izmed razlogov za prekinitev postopka. Razlogov za prekinitev postopka ni mogoče širiti izven tistih razlogov, ki so taksativno našteti v zakonu.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičljivost zamude - rok za ugovor - nepredvidljiv dogodek - nadomestna vročitev - povprečna skrbnost
Ob daljši odsotnosti od doma se od povprečno skrbnega človeka, ki je v spornem razmerju in lahko pričakuje sodni postopek, razumno pričakuje, da bo uredil prevzem poštnih pošiljk na pošti ali za prevzem koga pooblastil oziroma vsaj poskrbel, da bo nekdo preverjal hišni predalčnik.
Zamuda roka ni nastala zaradi nezakrivljenega nenadnega in nepredvidljivega dogodka resnejše narave, ki bi toženki onemogočal opravo pravnega dejanja, temveč je vzrok za zamudo v njeni sferi.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Sodna taksa za ugovor po plačilnem nalogu znaša 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi lahko bil dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
Tožnik z zatrjevano odškodninsko tožbo ne bi uspel. To pomeni, da ni podane vzročne zveze med očitanim protipravnim ravnanjem odvetnika (nevložitvijo odškodninske tožbe) in domnevno nastalo škodo, ki je ena od obveznih predpostavk odškodninske odgovornosti.
ZPP člen 300.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
Sodna izvedenka je po preučitvi medicinske dokumentacije v spisu podala mnenje, da so tožničine zdravstvene težave tako izrazite, da vplivajo na njeno delovno zmožnost. Ni odločilno, ali je svoje mnenje utemeljila na razlogu bolečinskega sindroma ali pa na funkcionalnih težavah tožnice. Ključno je, da tožnica zaradi opisanih zdravstvenih težav svojega dela knjigovodje, ki je pretežno sedeče delo, ni zmožna opravljati.
dokazovanje z izvedencem - dodatno zaslišanje - nasprotja v mnenjih izvedencev
Drži pritožbena navedba, da je sodišče na glavni obravnavi dodatno zaslišalo zgolj izvedenca C. C. in da je njegovo mnenje ostalo nespremenjeno, zato pritožnica pravilno sklepa, da z zaslišanjem sodišče ni odpravilo nasprotij v mnenjih. Pritožbeno sodišče se, glede na jasno zakonsko določbo, strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče zaslišati tudi izvedenca mag. A. A. Če se tudi z njegovim zaslišanjem nasprotja v izvedenskih mnenjih ne bi odpravila, pa bi moralo sodišče imenovati novega izvedenca.
ZFPPIPP člen 14, 14/4-2. ZPP člen 13, 67, 70, 70-6, 206, 206/1, 319.
stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - delegacija pristojnosti - insolventnost - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - neplačane davčne obveznosti - objektivni test - subjektivni test - subjektivna in objektivna pristranskost - procesno vodstvo - res iudicata - neizpodbojna domneva insolventnosti
Pritožbeni očitki, ki merijo na nepristranskost sodnice sodišča prve stopnje in naj bi vzbujale dvom v njeno nepristransko odločitev, so usmerjeni v procesno vodstvo sodnice (v (ne)izvajanje dokazov ter odločanje o predlogu dolžnika za prekinitev postopka oziroma njegovo zavrnitev), ki je odločala na prvi stopnji o predlogu za začetek stečajnega postopka ter v obrazložitev izpodbijanega sklepa. To pa samo po sebi ne more vzbujati dvoma o nepristranskosti sodnice, temveč gre lahko kvečjemu za pritožbene razloge kršitve določb postopka.
Vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na utemeljenost odškodninske terjatve so za odločitev o pritožbi pravno nepomembne. Gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), zato o njej sodišče v postopku odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kot o predhodnem vprašanju ne more in ne sme več odločati. Sodno varstvo je lahko učinkovito le, če se s sodno odločbo ne odpravlja samo negotovost, ki je obstajala do njene izdaje, temveč mora biti tudi trden temelj za bodoči razvoj pravnih razmerij. To trdnost oziroma avtoriteto daje sodni odločbi pravnomočnost. Zato postane pravno razmerje, na katero se sodna odločba nanaša, z njeno pravnomočnostjo "pravno utrjeno", tako da se lahko prizadeti pravni subjekti na to lahko zanesejo. S tem se krepi zaupanje v pravni red in zagotavlja varstvo pridobljenih pravic.
ZFPPIPP ne loči položaja, ko niso plačani davki in prispevki lastnikov dolžnika, ki so pri njem zaposleni, od vseh ostalih zaposlenih. Neizpodbojna domneva iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja enako za vse zaposlene, ne glede na njihov status, ki ga imajo pri pravni osebi.
Pritožniki bi zakonsko domnevo lahko uspešno izpodbili le, če bi trdili in dokazali, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00058146
ZKP člen 344, 344/1, 358, 358-1, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1 člen 240, 240/1.
oprostilna sodba - razveljavitev sodbe - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nerazumljivi razlogi
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSK00058112
ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.
Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056904
SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/1, 63, 63/2. SPZ člen 119, 119/2, 119/4, 119/5. ZIZ člen 62, 62/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - razmerja med etažnimi lastniki - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - oblikovanje tožbenega zahtevka - nakazilo na račun upravnika - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - namenska poraba sredstev - poseben transakcijski račun - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - sestavine tožbe - prva pripravljalna vloga - enotna obravnava - trditvena in dokazna podlaga - dopolnitev tožbe
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, tvori tožbo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo pripravljalno vlogo.
Tožeča stranka bi morala zahtevati plačilo na poseben transakcijski račun etažnih lastnikov, kjer se zbirajo sredstva rezervnega sklada, in ne na račun upravnika.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada zelo omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno in kogentno določeni, ni dovoljen.
Izpodbijani sklep je sklep o popravi, ki ga predsednik senata oziroma razpravljajoči sodnik izda, da popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodne odločbe z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP).
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - obtožni predlog - razlogi sklepa - neskladje s podatki spisa - dejanje ni kaznivo dejanje - utemeljen sum - razveljavitev sklepa
Obstoj obtožnega predloga je za obravnavo zadeve odločilnega pomena, saj vložitev obtožnega predloga s strani upravičenega tožilca v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem pomeni začetek kazenskega pregona in je v nadaljevanju predmet formalnega in materialnega preizkusa.
Sodišče prve stopnje svoje zaključke v obrazložitvi izpodbijanega sklepa utemeljilo tako na podlagi 1. kot tudi 4. točke prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, čeprav zavrženje obtožnega predloga iz obeh razlogov hkrati ni mogoče.
delni umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - delno plačilo dolga
Upnik utemeljeno navaja dejanske okoliščine delnega umika - utesnitve predloga za izvršbo za plačani znesek. Tega je podal z vlogo z dne 8. 4. 2022, dolžnik pa je vložil ugovor 20. 4. 2022, kar je bilo po delnem umiku predloga za izvršbo.
Upnik utemeljeno navaja, da sodišče ni imelo razloga, da ne bi odločilo o delnem umiku predloga za izvršbo, saj je od tega odvisen nadaljnji postopek, ali bo šlo za spor majhne vrednosti in višina stroškov, sodnih taks.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 314, 314/6. Navodilo o zapisniku o glavni obravnavi v kazenskih zadevah (2000) člen 12, 12/5.
prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - vročitev prepisa zvočnega posnetka - pravica do obrambe - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih očitkov, da je bilo obrambi, ker ni razpolagala s prepisom zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, onemogočena kvalitetna obramba oziroma sestava pritožbe. Ne le iz razloga, ker zagovornik kopije prepisa zvočnega posnetka niti ni zahteval, temveč tudi zato, ker sta bila oba z obtožencem na naroku za glavno obravnavo navzoča, zagovornik je priči aktivno postavljal vprašanja, torej je bila obramba seznanjena z vsebino izpovedi priče, na katero se prvostopenjsko sodišče tudi sicer v izpodbijani sodbi sploh ni oprlo, nedvomno pa tudi z zagovorom obtoženca in z vsem dogajanjem na tem naroku.
Nedvomno so pri tožnici podane zdravstvene težave, vendar pa te težave niso take, da bi pomenile njeno popolno nezmožnost za delo. Na podano izvedensko mnenje je tožnica posredovala pripombe, na katere je sodna izvedenka tudi odgovorila. Pri tem je pojasnila, da nobena medicinska dokumentacija ne izkazuje popolne nezmožnosti za delo do 29. 9. 2017. Novejši izvidi torej ne izkazujejo, da bi pri tožnici do 29. 9. 2017, ko ji je prenehala vdovska pokojnina, prišlo do popolne izgube delazmožnosti. V tem primeru pa niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi tožnica obdržala pravico do vdovske pokojnine.