V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 245, 383, 386. ZPP člen 205, 205/1-4, 208.
osebni stečaj - pravne posledice začetega stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja - pravdna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - razpolaganje s premoženjem - stečajna masa - prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov in dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. V tem smislu in obsegu je omejena tudi njegova pravdna sposobnost.
Predmetni postopek je bil prekinjen zaradi okoliščin na strani tožene stranke, uvedba osebnega stečaja. Stečajni upravitelj je z obvestilom sodišču prevzel postopek, zato se prekinjeni postopek nadaljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057931
OZ člen 82, 86, 392. ZN člen 47.
ugotovitev ničnosti sodne poravnave - darilna pogodba - sodna poravnava - delitev skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - vsebina dogovora - pravica uporabe - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - kasnejše razpolaganje s pogodbo - pravni posel - ničnost pravnega posla - predmet prenosa lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - solastništvo nepremičnine - razlaga pogodb - razlaga pogodbenih določil
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je tožnica v darilni pogodbi prepustila A. A. (predniku prvih dveh toženk) tako parcelo 17 kot tudi parcelo 18. Tak zaključek utemeljuje pogodbeni zapis "celoten vrt". S takim razumevanjem je skladen tudi dogovor o A. A. zavezi, da tožnici izdela dostop do tožnici pripadlega dela hiše po parceli 17 in da pred zaprtjem dotedanjega vhoda v tožničin del hiše s parcele 18 uredi nov vhod s parcele 17. Če A. A. s pogodbo ni pridobil tudi parcele 18, ni videti, v čem je bil njegov interes, da zapre tožničin dotedanji vhod v njej pripadli del hiše s te parcele. Ti dokazi so dovolj trdni, da ni pomembno, ali je bila tožničina izpovedba, da se je dogovor v darilni pogodbi nanašal na obe parceli, odraz njenega videnja stvari ali jo je pripisati napačnemu razumevanju vprašanja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sta se tožnica in A. A. v darilni pogodbi dogovorila le o načinu uživanja parcel 17 in 18 in ne o prenosu pravice uporabe.
Pravilna so tudi stališča v izpodbijani sodbi, - da je tožnica s prenosom pravice uporabe glede stavbišča pridobila tudi pravico uporabe na zemljišču, potrebnem za redno rabo na njem zgrajene stavbe, - da ta prenos ni bil pogojen s sklenitvijo pogodbe z občino in plačilom nadomestila, - da je tožnica smela razpolagati s svojimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču tudi na način, da je pravico uporabe pridobil eden od solastnikov stavbe, drugi pa le dostop do svojega dela stavbe in - da je tak dogovor tretja toženka ob urejanju razmerij v zvezi s pravico uporabe na parcelah 17 in 18 smela upoštevati.
ZBPP člen 44, 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 156, 156/2.
povrnitev pravdnih stroškov - odmera stroškov - brezplačna pravna pomoč - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - odškodninski spor - stroški odgovora na pritožbo - pravica do odgovora na pritožbo - potrebni stroški - naključje, ki se primeri stranki - pobotanje pravdnih stroškov
Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Pritožba je bila zaradi zmotnega ravnanja sodišča (ko bi moralo že ob prejemu pritožbe preveriti, ali se je osebni stečaj nad toženko že začel in pozvati upraviteljico na odobritev ravnanja preden je vročalo pritožbo nasprotni stranki) vročena tožnici, kar je pogojevalo procesno dejanje le-te in stroške. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje pa je v okviru drugega odstavka 156. člena ZPP mogoče subsumirati pod pojem naključja, ki se je pripetilo toženki.
Ker sta v obravnavani zadevi obe pravdni stranki dolžni povrniti stroške nasprotne stranke v korist proračuna in je upravičenec v obeh primerih država, pobotanje ne pride v poštev. Pobotanje se lahko opravi le v primeru, ko imata stranki istočasno položaj upravičenca in zavezanca.
Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
pripravljalni postopek - kazenska odgovornost - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - mladoletnik - tatvina
Ključno vprašanje v zadevi je, ali že z dopolnitvijo 14 leta, torej z dnem ko oseba dopolni 14 let, lahko kazenskopravno odgovarja. Stališči državne tožilke in zagovornice sta napačni, saj se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi naslednji dan, ko je dopolnil 14 let.
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPŠOIRSP člen 2, 11, 13. OZ člen 132. ZPP člen 279c.
dejansko stanje - dokazna ocena - pravica do izjave - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izbrisani - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - socialni transferji - prenosljivost pravice - sredstva za preživljanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina
Pritožnica ne uveljavlja, da država ni v skladu z ustavnimi zahtevami in zahtevami iz mednarodnih pogodb poskrbela za blaginjo otrok. Ker po veljavni ureditvi tožnica kot otrok ni mogla pridobivati dohodkov, ampak so bili za njeno preživljanje dolžni poskrbeti starši, je pravilno sklepanje sodišča v izpodbijani sodbi, da med zatrjevanim primanjkljajem sredstev, potrebnih za njeno preživljanje, in izbrisom tožnice iz registra stalnega prebivalstva ni pravno relevantne vzročne zveze.
Ker zaznamovanost, ki jo je doživljala tožnica, ne preide čez noč, je prepričljiv tudi zaključek, da ji je škoda nastajala do konca osnovne šole in ne že z dnem ureditve stalnega prebivališča. Tedaj je namreč prešla v novo okolje in dobila priložnost, da na novo vzpostavi socialne stike. Na pravilnost ugotovitev ne vpliva toženkina pritožbena ocena, da je tožnica socialno neenakost bolj občutila kasneje kot v obdobju izbrisa. Toženkino mnenje namreč ne vpliva na obstoj in intenzivnost tožničinega doživljanja prikrajšanja v obdobju izbrisa. Otrok ob vstopu v osnovno šolo potrebuje stik s širšim okoljem in občutek vključenosti v družbo vrstnikov.
prepoved reformationis in peius - sodna taksa - stroški postopka
Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.
A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.
OZ člen 131, 132, 171. ZPP člen 8, 245, 245/3, 251, 254, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - poškodba vozila - povzročitelj prometne nesreče - nezavarovano vozilo - zavarovalni biro - odškodnina za strojno opremo - plinska peč - vgradnja dodatne opreme - naprave in oprema - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenec ustrezne stroke - nestrokovno izvedensko mnenje - nepopolno mnenje - strokovna institucija kot izvedenec - strokovnjak s področja - vzrok poškodbe - prispevek k nastanku škode - deljena odgovornost - soodgovornost oškodovanca - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Naloga sodišča (ne izvedenca) je, da glede na trditveno podlago in izvedene dokaze presodi, katera dejstva šteje za dokazana. V ta namen mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje teh metodoloških napotkov ni upoštevalo, pač pa je, kot pravilno opozarja pritožba, v resnici upoštevalo le mnenje podjetja A. d. o. o., ki ga ni soočilo z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče bi moralo dokaz z izvedencem dopolniti, saj mnenje ni jasno in popolno.
Zmotno je stališče, da je vprašanje, ali je za nastanek škode, ki jo tožeča stranka uveljavlja v zvezi s poškodbami na posebni opremi, materialno pravno gledano vprašanje obstoja vzročne zveze med nastalo škodo in prometno nesrečo. Tožena stranka je priznala, pa tudi z izvedencem cestno prometne stroke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil stranski intervenient. Tudi če je res, da oprema v vozilu tožeče stranke ni bila ustrezno nameščena oziroma zaščitena (dejansko stanje v zvezi s tem ni popolno ugotovljeno), to ni izključni vzrok nastanka škode. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi prišlo do zatrjevanih poškodb brez trka. Morebitna neustrezna namestitev opreme sama po sebi ne povzroči poškodb, do padca predmetov je prišlo zaradi sil, ki so delovale ob trku, ki ga je (prometno nesrečo) povzročil stranski intervenient. Z morebitno nepravilno namestitvijo opreme je tožeča stranka kvečjemu prispevala k nastanku škode ali povzročila, da je škoda večja, kot bi bila sicer. Gre za vprašanje deljene odgovornosti (171. člen OZ) in ne vzročne zveze.
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, je na toženi stranki.
V primeru, če stranka, ki nosi materialno dokazno breme, zatrjevana dejstva izkaže (z visoko stopnjo verjetnosti), se procesno dokazno breme prevali na drugo stranko. Če je potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev znanje strokovnjakov z več področij, sodišče izvedensko delo zaupa strokovni instituciji.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - doplačilo sodne takse za redni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - zakonska presumpcija - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Po prvem odstavku 158. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, v nasprotnem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Umika tožbe tožeča stranka sodišču ni poslala. Kot upoštevnega pravočasnega umika tožbe tudi ni mogoče šteti njenega neplačila sodne takse za redni postopek, katerega posledica je zakonska presumpcija umika.
Tožeča stranka sama navaja in dokazuje, da je tožena stranka že 17. 11. 2021 izpolnila pretežni del svoje obveznosti v znesku 20.540,63 EUR, to pa je v času, ko je še tekel izvršilni postopek (sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je bil izdan šele 8. 12. 2021). Plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek pa je bil izdan šele 21. 1. 2021, ki ga je tožeča stranka prejela 25. 1. 2021. Iz navedenega časovnega sosledja plačila pretežnega dela obveznosti tožene stranke in procesnih dejanj sodišča, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - habilitacija - pravica do zagovora - prekluzija - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.
Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00057485
ZEKom-1 člen 93, 93/3, 93/4, 93/5, 93/7, 217, 217/1, 217/1-1, 218, 218/3, 218/4, 218/6, 220a. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti člen 3, 3/5. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti preambula 16, 19. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 2, 2/1.
sodna ali upravna pristojnost - stvarna pristojnost agencije - spor med operaterji - elektronska komunikacijska infrastruktura - dostop do omrežja - zavrnitev dostopa do omrežja - ponudba - kontrahirna dolžnost - obligacijsko razmerje - upravna zadeva - jezikovna, sistemska in namenska razlaga - vezanost sodišča na pritožbeni predlog
Za odločitev o tožbenem zahtevku bi sodišče moralo uporabiti določbo petega odstavka 93. člena ZEKom-1 in presojati, ali je podan kateri izmed razlogov za zavrnitev dostopa do fizične infrastrukture infrastrukturnega operaterja. To pa je skladno s sedmim odstavkom omenjenega člena v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je v zvezi z izvajanjem pristojnosti po 93. členu ZEKom-1 izdala tudi Splošni akt, ki med drugim podrobneje opisuje tudi razloge za zavrnitev prošnje. Agencija glede na navedena odstavka v primeru odločanja o medoperaterskem sporu glede dostopa do obstoječe fizične infrastrukture tako nastopa kot oblastni organ, saj odloča o pogojih za zavrnitev dostopa oziroma določi ceno dostopa. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da gre v primeru določb ZEKom-1 za določbe upravne narave, med strankama pa ni nastalo nikakršno obligacijsko-pravno razmerje, so utemeljene pritožbene navedbe, da gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo, ki ne spada pristojnost pravdnega sodišča v skladu s 1. členom ZPP.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom v nepristanskost - postopanje sodišča - medijska odmevnost
Zgolj okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine V., pa sama po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne more predstavljati.
sodna odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi (neplačevanje najemnine) - izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe - postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - utemeljene okoliščine - dogovor o obročnem plačilu najemnine - bistvene sestavine pogodbe
Ni mogoč sklep, da je bil ustni dogovor o obročnem plačilu dolgovane najemnine dejansko sklenjen. Ni dovolj, da se stranki dogovarjata o možnem načinu rešitve nastale situacije, dogovor mora biti dejansko tudi sklenjen, to pa je, ko se stranki zedinita o vseh njegovih bistvenih sestavinah. Toženec zmotno meni, da je bil ta sklenjen, ker je bila hčerka pripravljena plačevati po 200 EUR tedensko, s čimer bi dolg do konca leta 2020 odplačala. Tožnik odpovedi najemne pogodbe namreč ni pogojeval le z plačilom vseh zapadlih najemnin, temveč je zahteval tudi drugo ukrepanje toženca, pa tudi redno poravnavanje najemnin in stroškov v bodoče, kar kaže na to, da se stranki nista zedinili o bistvenih sestavinah dogovora.
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 201a, 413, 413/1.. ZPIZ-1 člen 201.. URS člen 23.
poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - voznik avtobusa - aktivna legitimacija - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zavarovalna doba s povečanjem - izpolnjevanje pogojev
Za delovno mesto, na katerem so tožniki zaposleni, ni bilo po predpisanem postopku ugotovljeno, da niso več izpolnjeni pogoji za vključitev v poklicno zavarovanje. Toženka ne more zaobiti zakonskih pravil o postopku spreminjanja pogojev za vključitev generičnih delovnih mest v poklicno zavarovanje na način, da naj se v predmetnem sporu raziskuje, ali delovno mesto voznik avtobusa še izpolnjuje pogoje, potrebne za vključitev v poklicno zavarovanje. Tudi če bi se pri toženki v tem sporu ugotovile spremenjene delovne razmere glede delovnega mesta voznik avtobusa, to na odločitev ne bi imelo vpliva. Dopustno tudi ni preverjanje, ali posamezni voznik avtobusa izpolnjuje pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, oziroma upoštevati le čas vožnje. Ta pogoj iz Sklepa o določitvi delovnih mest iz leta 1975 se namreč nanaša na delovno mesto, ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu, zato sodišče tega pogoja pravilno ni preverjalo.