V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
ZPŠOIRSP člen 2, 11, 13. OZ člen 132. ZPP člen 279c.
dejansko stanje - dokazna ocena - pravica do izjave - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - izbrisani - protipravno ravnanje - odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - socialni transferji - prenosljivost pravice - sredstva za preživljanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina
Pritožnica ne uveljavlja, da država ni v skladu z ustavnimi zahtevami in zahtevami iz mednarodnih pogodb poskrbela za blaginjo otrok. Ker po veljavni ureditvi tožnica kot otrok ni mogla pridobivati dohodkov, ampak so bili za njeno preživljanje dolžni poskrbeti starši, je pravilno sklepanje sodišča v izpodbijani sodbi, da med zatrjevanim primanjkljajem sredstev, potrebnih za njeno preživljanje, in izbrisom tožnice iz registra stalnega prebivalstva ni pravno relevantne vzročne zveze.
Ker zaznamovanost, ki jo je doživljala tožnica, ne preide čez noč, je prepričljiv tudi zaključek, da ji je škoda nastajala do konca osnovne šole in ne že z dnem ureditve stalnega prebivališča. Tedaj je namreč prešla v novo okolje in dobila priložnost, da na novo vzpostavi socialne stike. Na pravilnost ugotovitev ne vpliva toženkina pritožbena ocena, da je tožnica socialno neenakost bolj občutila kasneje kot v obdobju izbrisa. Toženkino mnenje namreč ne vpliva na obstoj in intenzivnost tožničinega doživljanja prikrajšanja v obdobju izbrisa. Otrok ob vstopu v osnovno šolo potrebuje stik s širšim okoljem in občutek vključenosti v družbo vrstnikov.
ZBPP člen 44, 46, 46/3. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 156, 156/2.
povrnitev pravdnih stroškov - odmera stroškov - brezplačna pravna pomoč - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - odškodninski spor - stroški odgovora na pritožbo - pravica do odgovora na pritožbo - potrebni stroški - naključje, ki se primeri stranki - pobotanje pravdnih stroškov
Novejša sodna praksa je drobljenju pravdnega uspeha na temelj in višino vse manj naklonjena, saj ima vsak denarni zahtevek svojo podlago (temelj), uspeh s temeljem pa je nujen predpogoj, da tožeča stranka (v celoti ali delno) uspe z zahtevkom po višini. Takšna metoda je sprejemljiva v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
Pritožba je bila zaradi zmotnega ravnanja sodišča (ko bi moralo že ob prejemu pritožbe preveriti, ali se je osebni stečaj nad toženko že začel in pozvati upraviteljico na odobritev ravnanja preden je vročalo pritožbo nasprotni stranki) vročena tožnici, kar je pogojevalo procesno dejanje le-te in stroške. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje pa je v okviru drugega odstavka 156. člena ZPP mogoče subsumirati pod pojem naključja, ki se je pripetilo toženki.
Ker sta v obravnavani zadevi obe pravdni stranki dolžni povrniti stroške nasprotne stranke v korist proračuna in je upravičenec v obeh primerih država, pobotanje ne pride v poštev. Pobotanje se lahko opravi le v primeru, ko imata stranki istočasno položaj upravičenca in zavezanca.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - doplačilo sodne takse za redni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - zakonska presumpcija - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - izpolnitev tožbenega zahtevka - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki
Po prvem odstavku 158. člena ZPP je tožeča stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, v nasprotnem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške. Umika tožbe tožeča stranka sodišču ni poslala. Kot upoštevnega pravočasnega umika tožbe tudi ni mogoče šteti njenega neplačila sodne takse za redni postopek, katerega posledica je zakonska presumpcija umika.
Tožeča stranka sama navaja in dokazuje, da je tožena stranka že 17. 11. 2021 izpolnila pretežni del svoje obveznosti v znesku 20.540,63 EUR, to pa je v času, ko je še tekel izvršilni postopek (sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi je bil izdan šele 8. 12. 2021). Plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek pa je bil izdan šele 21. 1. 2021, ki ga je tožeča stranka prejela 25. 1. 2021. Iz navedenega časovnega sosledja plačila pretežnega dela obveznosti tožene stranke in procesnih dejanj sodišča, zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.
prepoved reformationis in peius - sodna taksa - stroški postopka
Tožnik, ki je v postopku sicer delno uspel, utemeljeno opozarja na napačno odločitev sodišča prve stopnje, ki bi moralo odločiti, da se znesek sodne takse, katere plačila je bil tožnik oproščen, ter stroški zastopanja, povrnejo v korist proračuna Republike Slovenije.
A sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju vezano na zakonsko prepoved poslabšanja za pritožnika, ki ne pozna izjem. V kolikor bi namreč odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo kot predlaga tožnik, bi jo spremenilo v njegovo škodo, s tem pa bi storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP. Ni pa nobene ovire, da pritožnik prejete stroške prostovoljno poravna v korist proračuna Republike Slovenije.
OZ člen 131, 132, 171. ZPP člen 8, 245, 245/3, 251, 254, 298, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina za premoženjsko škodo - prometna nesreča - poškodba vozila - povzročitelj prometne nesreče - nezavarovano vozilo - zavarovalni biro - odškodnina za strojno opremo - plinska peč - vgradnja dodatne opreme - naprave in oprema - vzročna zveza med dogodkom in okvaro - izvedba dokaza - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenec ustrezne stroke - nestrokovno izvedensko mnenje - nepopolno mnenje - strokovna institucija kot izvedenec - strokovnjak s področja - vzrok poškodbe - prispevek k nastanku škode - deljena odgovornost - soodgovornost oškodovanca - dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Naloga sodišča (ne izvedenca) je, da glede na trditveno podlago in izvedene dokaze presodi, katera dejstva šteje za dokazana. V ta namen mora sodišče presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje teh metodoloških napotkov ni upoštevalo, pač pa je, kot pravilno opozarja pritožba, v resnici upoštevalo le mnenje podjetja A. d. o. o., ki ga ni soočilo z drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče bi moralo dokaz z izvedencem dopolniti, saj mnenje ni jasno in popolno.
Zmotno je stališče, da je vprašanje, ali je za nastanek škode, ki jo tožeča stranka uveljavlja v zvezi s poškodbami na posebni opremi, materialno pravno gledano vprašanje obstoja vzročne zveze med nastalo škodo in prometno nesrečo. Tožena stranka je priznala, pa tudi z izvedencem cestno prometne stroke je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prometno nesrečo povzročil stranski intervenient. Tudi če je res, da oprema v vozilu tožeče stranke ni bila ustrezno nameščena oziroma zaščitena (dejansko stanje v zvezi s tem ni popolno ugotovljeno), to ni izključni vzrok nastanka škode. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi prišlo do zatrjevanih poškodb brez trka. Morebitna neustrezna namestitev opreme sama po sebi ne povzroči poškodb, do padca predmetov je prišlo zaradi sil, ki so delovale ob trku, ki ga je (prometno nesrečo) povzročil stranski intervenient. Z morebitno nepravilno namestitvijo opreme je tožeča stranka kvečjemu prispevala k nastanku škode ali povzročila, da je škoda večja, kot bi bila sicer. Gre za vprašanje deljene odgovornosti (171. člen OZ) in ne vzročne zveze.
Materialno dokazno breme za dejstva, ki vodijo do delne razbremenitve odgovornosti, je na toženi stranki.
V primeru, če stranka, ki nosi materialno dokazno breme, zatrjevana dejstva izkaže (z visoko stopnjo verjetnosti), se procesno dokazno breme prevali na drugo stranko. Če je potrebno za ugotovitev pravno relevantnih dejstev znanje strokovnjakov z več področij, sodišče izvedensko delo zaupa strokovni instituciji.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057931
OZ člen 82, 86, 392. ZN člen 47.
ugotovitev ničnosti sodne poravnave - darilna pogodba - sodna poravnava - delitev skupnega premoženja - razdelitev skupnega premoženja - vsebina dogovora - pravica uporabe - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - kasnejše razpolaganje s pogodbo - pravni posel - ničnost pravnega posla - predmet prenosa lastninske pravice - pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - solastništvo nepremičnine - razlaga pogodb - razlaga pogodbenih določil
Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je tožnica v darilni pogodbi prepustila A. A. (predniku prvih dveh toženk) tako parcelo 17 kot tudi parcelo 18. Tak zaključek utemeljuje pogodbeni zapis "celoten vrt". S takim razumevanjem je skladen tudi dogovor o A. A. zavezi, da tožnici izdela dostop do tožnici pripadlega dela hiše po parceli 17 in da pred zaprtjem dotedanjega vhoda v tožničin del hiše s parcele 18 uredi nov vhod s parcele 17. Če A. A. s pogodbo ni pridobil tudi parcele 18, ni videti, v čem je bil njegov interes, da zapre tožničin dotedanji vhod v njej pripadli del hiše s te parcele. Ti dokazi so dovolj trdni, da ni pomembno, ali je bila tožničina izpovedba, da se je dogovor v darilni pogodbi nanašal na obe parceli, odraz njenega videnja stvari ali jo je pripisati napačnemu razumevanju vprašanja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sta se tožnica in A. A. v darilni pogodbi dogovorila le o načinu uživanja parcel 17 in 18 in ne o prenosu pravice uporabe.
Pravilna so tudi stališča v izpodbijani sodbi, - da je tožnica s prenosom pravice uporabe glede stavbišča pridobila tudi pravico uporabe na zemljišču, potrebnem za redno rabo na njem zgrajene stavbe, - da ta prenos ni bil pogojen s sklenitvijo pogodbe z občino in plačilom nadomestila, - da je tožnica smela razpolagati s svojimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču tudi na način, da je pravico uporabe pridobil eden od solastnikov stavbe, drugi pa le dostop do svojega dela stavbe in - da je tak dogovor tretja toženka ob urejanju razmerij v zvezi s pravico uporabe na parcelah 17 in 18 smela upoštevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00057841
KZ-1 člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-1, 211, 211/1, 246, 246/2. ZKP člen 372, 372-4, 383, 383/1, 383/1-2.
pravna opredelitev dejanja - uporaba milejšega zakona - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - kaznivo dejanje velike tatvine - preizkus po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Ker sodišče v sodbi ni upoštevalo, da je bila z novelo KZ-1I v drugem odstavku 246. člena dodana nova izvršitvena oblika kaznivega dejanja zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva, ki po vsebini inkriminira tudi ravnanje, ki je bilo pred tem vpisano kot kaznivo dejanje velike tatvine (storjeno na vdoren način) po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1, pri čemer gre sedaj za bistveno milejše kaznivo dejanje (predpisana kazen do treh let zapora), je podana kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP.
Določba drugega odstavka 246. člena KZ-1 se lahko nanaša tudi na ravnanje, ki je bilo pred novelo KZ-1I opredeljeno kot kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, če je bilo na primer storjeno z uporabo na nezakonit način pridobljene bančne kartice.
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Vsled navedenega pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZSPJS člen 22, 22d, 22e, 22e/1.. ZPP člen 337, 337/1.
dodatek za povečan obseg dela - zadostna trditvena podlaga - pritožbene novote - pričakovani delovni rezultati
Ni utemeljeno pritožbeno uveljavljanje, da je tožnikova dnevna delovna obveznost kljub dodatnemu delu trajala osem ur in le izjemoma več. Pri presoji instituta iz prvega odstavka 22.e člena ZSPJS ni pomembno, ali javni uslužbenec dodatno delo, s katerim preseže pričakovan rezultat, opravi v rednem ali nadurnem delovnem času. Zgolj zaradi tega, ker je tožnik delo vodnika psa praviloma opravil znotraj rednega delovnega časa, zato ni mogoče šteti, da do plačila dodatka ni upravičen, bistveno je namreč, da je s tem delom presegel pričakovane delovne rezultate.
prepoved opravljanja dela - razlika v plači - reparacija - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tako terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači za čas prepovedi opravljanja dela kot za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu je po svoji pravni naravi reparacijska; tožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če ne bi bilo nezakonite odpovedi, če bi se pogodba o zaposlitvi izvrševala, do vtoževanih zneskov upravičen. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je bistveno (poleg tega, ali je tožnik prikrajšan) le, da je odpoved nezakonita. Presoja sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, ker protipravnega ravnanja toženke ni ugotovilo, je zmotna.
ZPP člen 116, 116/1, 140, 140/1, 142, 142/1, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - napaka pri vročanju sodnega pisanja - napaka pri izpolnjevanju vročilnice - napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog - prepozno predlagan dokaz - predvidljivost dogodka - krivdno ravnanje tretjih oseb
Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP).
Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP. Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 4, 8, 318, 318/1, 318/1-4, 338, 338/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - soglasje za mediacijo - pravni pouk - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nedovoljen pritožbeni razlog - poziv za odgovor na tožbo
V 4. točki poziva k odgovoru na tožbo je bil toženec izrecno opozorjen, da tudi v primeru, če bo podal soglasje k začetku mediacije, mora odgovoriti na tožbo, sicer bodo nastopile posledice, ki jih zakon predvideva za primer, če tožena stranka ne odgovori na tožbo. Gre za jasen pravni pouk, zato je zmoten pritožbeni očitek, da bi toženec moral biti v povabilu k mediaciji posebej poučen o razmerju do poziva k odgovoru na tožbo. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da iz pouka v 4. točki poziva k odgovoru na tožbo ni mogoče ugotoviti, katere posledice so mišljene. Ta točka poziva se izrecno sklicuje na posledice, ki so predvidene, če toženec ne odgovori na tožbo, te posledice pa jasno izhajajo iz besedila 3. točke tega poziva (izdaja zamudne sodbe).
misija - slovenska vojska - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vezanost sodišča na trditveno podlago
Ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je tožnik vsakodnevno skrbel za brezhibnost zvez in vozil, brez ugotovitve, kaj konkretno je počel, (še) ne zadošča za presojo, da mu je bila pravica do tedenskega počitka kršena. Enako velja za sestanke, v zvezi s katerimi je sodišče prve stopnje ugotovilo zgolj, da so bili obvezni, ni pa ugotavljalo, ali so bili del tožnikove delovne obveznosti oziroma ali je šlo le za dnevno informiranje, nujno za nemoteno delovanje vojske na mednarodni misiji.