URS člen 125, 153, 153/3. ZUreP-1 člen 32, 32/1. ZUP člen 213, 213/2, 225, 225/3.
ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - exceptio illegalis - prostorski akti - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - stroški postopka - zamudne obresti - začetek tega zamudnih obresti
Ustavnost ter zakonitost podzakonskih predpisov presojajo v primeru ugovorov stranke v postopkih, ki tečejo pred njimi, sodišča, ki morajo, če presodijo, da podzakonski predpisi niso v skladu z ustavo ali zakoni, odkloniti njihovo uporabo (exceptio illegalis).
Ker je sprejeta Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenila prvotno predvideno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču v lasti tožnikov - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki, kot že obrazloženo, določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.
vodno dovoljenje - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - retroaktivnost - javna korist
Zakonska ureditev ZV-1C, tudi sporna "retroaktivnost" določb na katerih temelji izpodbijana odločitev, po presoji sodišča izpolnjuje vse pogoje iz drugega odstavka 155. člena Ustave RS. Posebna javna korist je bila ugotovljena že v zakonodajnem postopku (Poročevalec DZ z dne 6. 9. 2013 stran 8 in 10 oziroma z dne 25. 9. 2013, EPA 1398-VI, stran 7 in 10).
Zakon s plačili za nazaj ni posegel v pridobljene pravice, ker pred uzakonjeno obveznostjo pridobitve vodne pravice le-te ne bi smeli uporabljati.
V javnem interesu je enakopravno obravnavanje vseh vlagateljev, tako tistih, ki so jim bile koncesije že podeljene kot tisti, ki jim še niso bile podeljene. Tako se tistim, ki so koncesnino že plačevali obremenitev ne bo povečala, vlagateljem, ki pa nimajo sklenjene koncesijske pogodbe, pa se bo koncesnina odmerila na enak način ter na enaki osnovi in višini kakor prvim.
Ker tožnik, čeprav je bil ustrezno opozorjen, da bo njegova tožba zavržena, če v danem roku ugotovljenih pomanjkljivosti (skupne) tožbe ne bo ustrezno odpravil, pozivu sodišča ni sledil in v danem roku ni odpravil ugotovljenih pomanjkljivosti (skupne) tožbe, ki tako še vedno ostaja nepopolna in nerazumljiva, zato je sodišče moralo tožnikovo nepopolno in nerazumljivo (skupno) tožbo zavreči iz procesnih razlogov.
upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - načelo enakosti
Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic. Zakonodajalec bi v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).
namen brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - načelo enakosti
Tožena stranka na podlagi določb ZBPP, predvsem določbe 1. člena v povezavi z 10. členom ZBPP, za odklonitev zaprošene BPP, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, samo na podlagi prosilčeve izobrazbe oziroma poklica odvetnika, ni imela utemeljenega razloga. Na drugačen zaključek ne vpliva ugotovitev tožene stranke, da je tožnik uvrščen na seznam izvajalcev BPP.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
URS člen 15, 23, 44, 58. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3. ZVis člen 24, 24/2, 24/6, 24/10. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 69.
visoko šolstvo - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - dekan - predčasno prenehanje mandata - razlaga predpisa - test sorazmernosti - exceptio illegalis - nezakonit upravni akt
V predmetni zadevi gre za širši okvir volilnega sistema, za katerega veljajo temeljna volilna načela, ki izražajo demokratično naravo volitev, in ki izhaja tudi iz načel pravne države ter iz načela enakosti pred zakonom, enakopravnosti in svobode volilne pravice, ki pa se v konkretnem primeru navezuje tudi na ustavno načelo avtonomije državne univerze.
Strogi test sorazmernosti je v konkretnem primeru potreben ne samo iz razloga, ker gre za poseg v ustavno pravico tožnika iz 44. člena Ustave, ampak ker izpodbijani akt o predčasnem prenehanju mandata dekana zadeva „kadrovsko strukturo“ fakultete kot članice državne univerze, kar pomeni, da izpodbijani akt zadeva tudi ustavno določbo o avtonomnosti državne univerze. Dejstvo, da je izpodbijani akt izdal organ državne univerze, ne pomeni, da nedopustnega posega v avtonomijo fakultete ni oziroma da ga sploh ne more biti; tak poseg lahko stori tudi organ univerze z določeno (napačno) razlago in uporabo zakonodajnega akta, v konkretnem primeru je to ZUPPJS17.
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni poskušala razlagati in uporabiti ZUPPJS17 v skladu z Ustavo in načelom sorazmernosti, čeprav je ustavi-skladna razlaga zakona v konkretnem primeru možna in deloma razvidna iz pretekle sodne prakse ustavnega sodišča v primerljivih zadevah.
V kontekstu varčevalnih ukrepov je za konkretno enoletno obdobje predčasno prenehanje mandata dekana ločena pravna okoliščina od prenehanja delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici univerze in torej gre za samostojno pravno okoliščino, ki je posebej zavarovana s pravom o človekovih pravicah. Zato bi moral zakonodajalec, če bi hotel v skladu z Ustavo predčasno prenehanje mandata dekana vezati na prenehanje njegovega delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici, to izrecno predpisati, pa tega ni storilv kontekstu varčevalnih ukrepov za konkretno enoletno obdobje predčasno prenehanje mandata dekana ločena pravna okoliščina od prenehanja delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici univerze in torej gre za samostojno pravno okoliščino, ki je posebej zavarovana s pravom o človekovih pravicah. Zato bi moral zakonodajalec, če bi hotel v skladu z Ustavo predčasno prenehanje mandata dekana vezati na prenehanje njegovega delovnega razmerja kot visokošolskega učitelja na tej isti članici, to izrecno predpisati, pa tega ni storil.
ZRud-1 člen 49, 52, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (2011) člen 36. URS člen 15, 74.
rudarstvo - rudarska koncesnina - plačilo rudarske koncesnine - za odločitev relevanten predpis - retroaktivnost - poseg v pričakovane pravice - svobodna gospodarska pobuda
Iz določbe drugega odstavka 52. člena ZRud-1 jasno izhaja, da je določitev višine rudarske koncesnine predmet normativnega urejanja. Na podlagi zakonskega pooblastila mora namreč Vlada RS izdati uredbo, ki določi način in pogoje plačevanja rudarske koncesnine, pri njenem sprejemanju pa sopogodbenik koncesijske pogodbe (koncesionar) nima nobene vloge ali vpliva. Določitev višine rudarske koncesnine torej ni v dispoziciji pogodbenih strank in zato ni predmet svobodnega pogodbenega oblikovanja pravic in obveznosti.
razpis javne dražbe - subsidiarni upravni spor - začasna odredba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopkov pred rednimi sodišči in tam sprejetimi odločitvami. 4. člena ZUS-1 v povezavi s 175. členom Ustave RS pa tudi ni mogoče razlagati tako, kot zatrjuje tožeča stranka v tožbi, da ima zaradi tega, ker ne more vplivati na odločitev stečajnega upravitelja glede prodaje spornega premoženja, vselej možnost upravnega spora. Morebitne kršitve lahko tožeča stranka uveljavlja s pravnimi sredstvi v okviru sodnega postopka (kar je storila z vložitvijo revizije v pravdnem postopku, v katerem se presoja utemeljenost njenih navedb v zvezi z lastništvom sporne nepremičnine), po izčrpanju teh sredstev pa ima v vsakem primeru, če meni, da gre za kršitev ustavnih pravic, ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem.
ZVOP-1 člen 6, 30, 30/1, 30/1-2, 30/1-3, 36, 36/1, 36/2. URS člen 38.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obrazložitev odločitve
Sodišče opozarja na stališče o dosegu pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nanaša izključno na osebne podatke, ne pa na celotne listine, ki take podatke vsebujejo. Jasna in določna obrazložitev, zakaj gre za take podatke, je zato v obravnavanem primeru toliko pomembnejša, toženka pa bi jo po presoji sodišča zlahka oprla tudi na opis oziroma naravo podatka, ne da bi podatek povzela po vsebini in ga s tem že vnaprej razkrila.
Po presoji sodišča ne 30. člen ZVOP-1, ne katera druga določba tega zakona, glede pravice do vpogleda v lastne osebne podatke ne daje podlage za razlikovanje med podatki, ki jih je upravljavec osebnih podatkov zbral sam, in podatki, ki so mu bili posredovani iz drugih zbirk. Odločilno je zgolj to, da gre za osebne podatke prosilca, ki so uvrščeni v zbirko osebnih podatkov, ki jo upravlja zavezanec. Sodišče ponavlja, da gre za izraz temeljne ustavne pravice varstva osebnih podatkov, ki jih je zakonodajalec v skladu s tem v prvi točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 opredelil zelo široko, zato mora za kakršnokoli omejitev te pravice obstajati jasna in izrecna pravna podlaga.
Uredba o odpadni električni in elektronski opremi (2015) člen 17, 17/2, 25, 25/1, 25/2, 27, 27/1, 27/2, 34, 34/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 120, 153.
ravnanje z odpadki - določitev deležev - načelo zakonitosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je toženka na podlagi prvega odstavka 34. člena Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) z izpodbijanim sklepom objavila deleže izpolnjevanja obveznosti, za katere morajo nosilci skupnega načrta za leto 2017 zagotoviti zbiranje in obdelavo OEEO. S tem po presoji sodišča ni odločala o kakšni tožnikovi obveznosti. Obveznost tožnika, da zagotavlja zbiranje in obdelavo OEEO je urejena v Uredbi (27. člen Uredbe), pri tem pa gre za splošno in abstraktno ureditev obveznosti v predpisu in ne za odločitev o tej obveznosti v konkretnem primeru.
javni uslužbenec - javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto delovno mesto - svoboda dela - kršitev človekovih pravic - enako varstvo pravic
Po določbi 49. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji, ne pa tudi, da bo določen kandidat izbran na delovno mesto, za katerega se poteguje. Okoliščin, ki bi kazale na kršitev navedene pravice, tožnica ne navaja. Tožničina vloga je namreč bila obravnavana, v skladu z določbami ZJU pa tožena stranka ni bila dolžna nikogar izbrati.
Ker torej v razpisnem postopku ni bil izbran nihče ob prijavljenih kandidatov, v obravnavnem primeru tudi z obvestilom ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave RS. Navedena določba je procesna in zagotavlja jamstva v postopkih, ki pomenijo odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristi, torej v postopkih, ki se končajo z odločitvijo, s katero se posega v pravni položaj posameznika, zato je lahko zgolj tak akt obremenjen z napako, ki pomeni kršitev navedene ustavne pravice. Po določbah ZJU pa ni predpisano, da bi moralo biti obvestilo obrazloženo, niti takšna zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, saj v postopku ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici.
Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/6, 26, 26/1, 2, 39, 39/3. URS člen 120, 153. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZVO-1 člen 157, 157/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - načelo zakonitosti - okoljevarstveno dovoljenje
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo tožniku izdano za ravnanje z odpadno embalažo. V skladu s tem okoljevarstvenim dovoljenjem mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje vse odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.
URS člen 15, 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - dekan
Tožnik bi imel z vrsto tožbe, kakršno je vložil v konkretnem primeru, dostop do sodnega varstva na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 pod pogojem, da bi v tožbi izkazal oziroma da bi sodišče lahko ugotovilo, da tožnik nima za varstvo pravic, za katere meni, da so mu kršene, drugega sodnega varstva. Standard, kriterij oziroma procesno predpostavko „drugo sodno varstvo“ pa je Ustavno sodišče obrazložilo tako, da mora sodišče ob presoji te procesne predpostavke ugotoviti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo tudi učinkovito.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi se ta akt o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kakorkoli nanašal na opravljanje oziroma prenehanje mandata dekana.
Tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za sprejem tožbe na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v obravnavo, ker je za vse zatrjevane kršitve pravic tožnika, razen glede morebitnega predčasnega prenehanja mandata, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, zagotovljeno učinkovito in primarno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - stroški prehrane med delom - stroški prevoza - načelo enakosti
Ker je višina stroškov v zvezi z delom, ki se priznavajo za vse davčne zavezance enaka, ni mogoče govoriti o tem, da bi bili delavci migranti - in s tem tudi tožnik - obravnavani v nasprotju z ustavnim načelom enakosti glede na zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja pri slovenskem delodajalcu.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - obdavčitev obresti - načelo enakosti
Dohodki iz kapitala (tudi obresti od denarnih depozitov) se ne vštevajo v letno davčno osnovo. Zato sodišče soglaša z utemeljitvijo tožene stranke, da se splošna davčna olajšava ne priznava davčnemu zavezancu, ki se mu odmerja dohodnina od denarnih depozitov, kot to velja za tožnika. Z drugimi besedami, ureditev obračuna dohodnine od obresti je drugačna od ureditve odmere dohodnine od letne davčne osnove po 109. členu ZDoh-2.
Ustavno načelo enakosti od zakonodajalca zahteva, da se dvoje življenjskih področij, dejanskih stanov ali oseb, ki so med seboj v pretežni meri enake, tudi ureja enako in če so različne, ureja različno. Tožnik meni, da je bilo to načelo kršeno s tem, da zakonodajalec pri odmeri dohodnine od obresti ni predvidel upoštevanja splošne davčne olajšave, da pa jo je predvidel pri odmeri dohodnine od letne davčne osnove. Sodišče meni, da taka (različna) ureditev ne pomeni, da bi bil tožnik diskriminiran, pač pa da je zakonodajalec dva različna položaja uredil različno, kar je ustavno dopustno.
ZUOPP-1 člen 25, 30, 32. URS člen 14, 52, 53, 54, 56, 57.
usmeritev otroka v prilagojen program - otrok s posebnimi potrebami - načelo največje otrokove koristi - enakost pred zakonom
Zahtevo za usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program je treba razlagati v skladu z načelom največje otrokove koristi.
Glede na vsebino 32. člena ZUOPP-1 bi drugostopenjski organ pred svojo odločitvijo moral pridobiti tudi strokovno mnenje komisije druge stopnje, saj sta tožnika v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge, vključno z razlogom zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj sta zatrjevala, da njuna hčerka v šoli ves čas potrebuje spremljevalca in da ji le-ta tudi pripada. Ker strokovno mnenje komisije druge stopnje v pritožbenem postopku ni bilo pridobljeno, gre za bistveno kršitev določb postopka.
Pri odločitvi o dodelitvi spremljevalca mora biti glavni kriterij fizično in psihično stanje otroka oziroma otrokove individualne potrebe in ne program, v katerega je otrok usmerjen.
ZUP člen 43, 44, 142. ZPPreb člen 8. URS člen 22, 32, 67.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - napačna uporaba materialnega prava
Predpise je treba razlagati na notranje konsistenten in usklajen način.
Pri ex offo odločanju o tem, kje posameznik prebiva, gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku.
V konkretnem primeru je tožena stranka tožečo stranko res pozvala k opredelitvi glede ugotovitev ugotovljenih v glavnem postopku, vendar jo je obenem tudi obvestila, da bo po preteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča na spornem naslovu, kar kaže na to, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku.
URS člen 74, 74/1, 137, 137/1. ZOdv člen 5, 5/3, 17, 17/5. ZBPP člen 30, 30/6.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - znižana nagrada - svobodna gospodarska pobuda
Z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja bpp. V navedenih primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz URS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS. Postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik ima zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, medtem ko si mora izbrani odvetnik prizadevati za pridobitev strank, nato pa je še v potencialni negotovosti glede plačila
sklenitev zakonske zveze - istospolna usmerjenost - prepoved diskriminacije
Sodišče ob upoštevanju stališč EKČP ne vidi razlogov, zakaj bi zakonska ureditev pravice do poroke in iz tega izhajajočih pravic partnerjev v dveh ločenih zakonskih aktih, konkretno v ZPZ za istospolne pare in ZZZDR za raznospolne pare, bila že sama po sebi v nasprotju z Ustavo, pri čemer tožnika niti ne uveljavljata, da bi se navedena zakonska akta medsebojno kakorkoli razlikovala glede vsebine ali obsega materialno-pravnih upravičenj, izhajajočih iz teh zakonskih določb, saj bi se o diskriminacijski obravnavi lahko govorilo (šele) takrat, kadar država na podlagi osebnih okoliščin različno obravnava posameznike v enakih položajih.