• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 30
  • >
  • >>
  • 201.
    UPRS Sodba I U 1871/2019-9
    7.7.2021
    UP00052569
    ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
    inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
    Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.

    Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
  • 202.
    UPRS Sklep I U 978/2021-11
    5.7.2021
    UP00052668
    URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
    varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - splošni upravni postopek
    V upravnem sporu ni možno uveljavljati sodnega varstva zoper abstraktne splošne akte, saj je slednje v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena URS pridržano Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
  • 203.
    UPRS Sodba I U 1816/2018-26
    26.6.2021
    UP00053256
    ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3. URS člen 22. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
    sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - bistvena kršitev določb postopka
    Pred izdajo končne zavrnilne odločitve je treba posamezniku vedno predočiti vse relevantne okoliščine in dejstva, na katerih bo v konkretnem primeru temeljila odločba, ker je to ena od temeljnih ustavnih pravic, določenih v 22. členu Ustave.
  • 204.
    UPRS Sklep I U 969/2021-6
    24.6.2021
    UP00053247
    URS člen 157. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4.
    varstvo ustavnih pravic - splošni akt - odlok občine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
    Določb spornih odlokov Občine Bohinj, ki jih s tožbo izpodbija tožnik, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi sploh lahko bil dopusten predmet upravnega spora. Ker je za presojo abstraktnih splošnih aktov po določbi 3. alineje 1. odstavka 160. člena URS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, je to sodišče obravnavano tožbo tožnika zavrglo.
  • 205.
    UPRS Sklep I U 912/2021-6
    15.6.2021
    UP00052676
    URS člen 157. ZUS-1 člen 1, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
    osnovna šola - oblastno ravnanje - varstvo ustavnih pravic - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
    Tožba je dovoljena, če je v njej zatrjevano dejanje javne oblasti, ki naj bi poseglo v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika, izvedeno s strani organa države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila pri izvrševanju njegovih oblastvenih pooblastil.

    Delovanje tožene stranke v obravnavani zadevi niti z vidika splošne opredelitve njenih nalog po ZOsn, ki so podrejene ciljem izobraževanja, niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza tem značilnostim oblastvenega delovanja. Njeno (sporno) dejanje je bilo namreč neformalizirano, usmerjeno v opozorilo glede spoštovanja pogoja PCT, brez predvidenih posledic njegove kršitve in opredelitve s tem povezanega nadzora. Že navedeno zadošča za sklep, da tožena stranka tožnici ni naložila nobene javnopravne obveznosti.
  • 206.
    UPRS Sodba in sklep II U 332/2019-32
    11.5.2021
    UP00047685
    URS člen 22. ZIntPK člen 29. ZPos člen 4, 11, 12. ZUS-1 člen 2.
    preprečevanje korupcije - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravica do izjave - poslanec - nezdružljivost opravljanja funkcij - varstvo integritete pravnih oseb - zastopanje pravne osebe - enako varstvo pravic v postopku
    V dokumentih "Ugotovitve komisije glede nezdružljivosti funkcij poslanca državnega zbora RS" in "Nezdružljivost funkcij poslanca", ki sta bila objavljena na spletnih straneh, tožena stranka zgolj povzema svoje postopanje in svoje ugotovitve. Bistvo opozorila je, da se tožnika v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZIntPK opozarja na nezdružljivost in se ga poziva, da v roku 15 dni odpravi nezdružljivost in se odreče funkciji. Tako noben od izpodbijanih dokumentov ne izpolnjuje materialnih pogojev za opredelitev upravnega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja po ZUS-1, saj v nobenem od njih v izreku ni bilo dokočno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Četudi gre za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dejstev, ki izhajajo iz uradno objavljenih podatkov, uradnih podatkov, ki jih ima organ in podatkov, ki so preverljivi v javnih evidencah, kot so v obravnavani zadevi javno dostopni podatki na spletni strani in je dejansko stanje nezdružljivosti funkcij nesporno ugotovljeno, bi tožena stranka svoje ugotovitve, do katerih je prišla na podlagi teh podatkov, morala, preden je javnost seznanila z njimi na spletni strani, tožniku vročiti v izjavo in mu s tem v postopku omogočiti aktivno vlogo, saj so se ugotovljene kršitve ZIntPK, ki lahko imajo pravne in politične posledice, nanašale prav nanj.
  • 207.
    UPRS Sodba I U 1544/2020-17
    21.4.2021
    UP00051588
    URS člen 125. ZSV člen 69, 70, 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 4, 4-1. Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (2020) člen 3.
    napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - opravljen strokovni izpit - potrdilo o usposobljenosti - napredovanje v naziv mentor - exceptio illegalis - strokovni sodelavec - strokovni delavec na področju socialnega varstva
    Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce, ki ga ureja Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ni potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga ureja drug pravilnik, in sicer v času odločanja tožene stranke veljavni Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva.

    Kot strokovna sodelavka ima tožnica na podlagi 74. člena ZSV pravico do napredovanja v naziv mentorica. možnost napredovanja ne sme biti le teoretična oziroma neobstoječa. Ravno to pa upravičeno zatrjuje tožnica v konkretnem primeru. Na eni strani namreč zakon (ZSV) in pravilnik (tj. Pravilnik o napredovanju) izrecno določata, da strokovni sodelavci (ne le strokovni delavci) lahko napredujejo v naziv (mentor), po drugi strani pa isti Pravilnik o napredovanju s predpisovanjem pogoja, da mora imeti strokovni sodelavec opravljen strokovni izpit, dejansko onemogoči kakršnokoli napredovanje kateremu koli strokovnemu sodelavcu, saj ta glede na izrecno določbo tako starega kot sedaj veljavnega Pravilnika o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva k opravljanju strokovnega izpita sploh ne more pristopiti. Takšno podzakonsko določanje nemogočega pogoja za napredovanje je v nasprotju z zakonom, in sicer določbo 74. člena ZSV.
  • 208.
    UPRS Sodba I U 76/2019-13
    21.4.2021
    UP00045115
    ZDIJZ člen 4, 4/1, 5. URS člen 15, 39, 39/2, 82, 111, 111/2.
    informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - volitve - tajnost glasovanja

    O delovnem področju organov v smislu ZDIJZ je mogoče govoriti le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.

    V delovno področje tožeče stranke sodijo poleg zakonodajne in nadzorne funkcije, tudi njena volilna funkcija, ki je urejena s predpisi in jo obvezuje v okviru njene javne funkcije. Zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ.

    Tajnost glasovanja predsednika vlade ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja po tem, ko je glasovanje zaključeno. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila.

  • 209.
    UPRS Sodba II U 184/2018-10
    3.3.2021
    UP00048926
    ZKme-1 člen 57, 57/3, 57/5. URS člen 2.
    kmetijstvo - neposredna plačila - javni razpis - razpisni pogoj - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
    Javni razpis je pri kandidiranju za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva v letu 2016 določil manj stroge pogoje, kot so bili določeni v predpisu, na podlagi katerega je bil Javni razpis sprejet. Navedenega razhajanja med predpisoma po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo vlagateljev zahtevkov, ki so se pri kandidiranju za podporo upravičeno zanesli na določbo Javnega razpisa.
  • 210.
    UPRS Sodba I U 1934/2020-6
    17.2.2021
    UP00055258
    ZMZ-1 člen 6, 33. URS člen 62. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    mednarodna zaščita - pravica do tolmača - postopek revizije - upravna odločba - bistvena kršitev določb postopka
    Pristojni organ mora v okviru postopkov po ZMZ-1 o vsaki zahtevi za zagotovitev tolmačenja, kjer gre po vsebini za odločanje o pravici prosilca do tolmačenja, odločiti z upravno odločbo.
  • 211.
    UPRS Sodba I U 2181/2017-19
    5.2.2021
    UP00052685
    ZVis člen 49. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5. URS člen 58.
    visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku - avtonomija univerze
    V opisani strukturi in vsebini obrazložitve odločitve s strani obeh organov sodišče ne vidi nobenih znakov arbitrarnega ali drugače šikaniranega načina izvajanja dokazne ocene ali da bi bila obrazložitev očitno nerazumna, in da bi bilo kršeno določilo 25. člena Meril v tem smislu, da odločitev ne bi bila zadosti obrazložena oziroma podprta z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku; dalj od tega pa sodišče v upravnem sporu o zakonitosti obrazložitve akta o (ne)izvolitvi ne gre. Zato je izpodbijani akt z vidika potrebne vsebine obrazložitve tudi glede na stališča Upravnega sodišča v prvotnem postopku zakonit in pravilen. Preostalo oziroma bolj natančno, kar poskuša uveljavljati tožnik v upravnem sporu, pa ni predmet sodniške presoje zaradi avtonomije državne univerze.
  • 212.
    UPRS Sodba U 1859/2019-19
    4.2.2021
    UP00045137
    ZKP člen 139, 139/1, 139/4. URS člen 2, 66, 74.
    oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - prenehanje delovnega dovoljenja - varstvo ustavnih pravic - pravna in socialna država - svobodna gospodarska pobuda
    Izpodbijana odločba je posledica spremenjenih zakonskih določb (ZKP-N), po kateri je tožniku (prej s.p.) onemogočeno nadaljnje opravljanje dejavnosti vročenja, ki jo je pred tem opravljal od leta 2002 dalje. Sodišče se strinja s toženko, da je zakonska ureditev subjektov vročanja v diskreciji zakonodajalca.
  • 213.
    UPRS Sodba in sklep II U 226/2020-12
    3.2.2021
    UP00055046
    ZUP člen 248, 248/2, 248/3, 251, 251/1. URS člen 25.
    območje umirjenega prometa - parkirišče - lastništvo - pravica do izjave - obrazloženost
    Tožena stranka v izpodbijanem dovoljenju ni pojasnila, zakaj je tožečo stranko omejila v uporabi oziroma dostavi vozila in zakaj je v 3. točki izrekla prepoved parkiranja na omenjeni prometni površini v območju spremenjenega prometnega režima, zaradi česar se navedenega izpodbijanega dovoljenja ne da preizkusiti. Vlagatelju kot stranki postopka ni omogočila, da se o navedenem izjavi, niti da bi morebiti vlagatelj dokazoval pogoje, katere tožena stranka navaja.
  • 214.
    UPRS Sklep I U 1823/2020-9
    3.2.2021
    UP00052595
    URS člen 157, 157/1, 160, 160/1, 160/1-3. ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/1. ZUstS člen 21.
    varstvo ustavnih pravic - vezanost sodišča na tožbeni predlog - splošni abstraktni akt - pristojnost - zavrženje tožbe
    Določb spornih odlokov Vlade ni mogoče šteti za posamične akte, ki bi bili lahko dopusten predmet upravnega spora. Ker je za presojo abstraktnih splošnih aktov po določbi 3. alineje 1. odstavka 160. člena URS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, je tukajšnje sodišče skupno tožbo obeh tožnikov zavrglo na podlagi 4. alineje 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
  • 215.
    UPRS Sodba I U 1515/2019-15
    11.1.2021
    UP00052294
    ZNPPol člen 116, 138, 146, 146/7, 146/7-2. ZUS-1 člen 4. URS člen 14, 38.
    subsidiarni upravni spor - pritožba zoper delo policista - pritožba po znppol - pritožba na delo policije oziroma policista - enakost pred zakonom - varstvo osebnih podatkov
    Ker je policist dejanje, ki lahko pomeni kršitev tožnikove informacijske zasebnosti, storil pri opravljanju policijskih nalog, je vzpostavljena podlaga za meritorno presojo zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol. Ker se pristojni organ tožene stranke ni vsebinsko opredelil do konkretnih okoliščin, nanašajočih se na tožnikove očitke o kršitvi varstva osebnih podatkov, je tožniku samovoljno odrekel pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, s tem pa kršil tožnikovo pravico pritožnika do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.
  • 216.
    UPRS Sodba I U 1201/2020-37
    18.12.2020
    UP00049721
    ZIUZEOP člen 8. ZNB člen 19, 39. URS člen 19, 32, 120, 157.
    nalezljive bolezni - odvzem osebne svobode - omejitev svobode gibanja - karantena - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - nujni ukrepi v javnem interesu - ugotovitvena tožba
    Odrejena karantena pomeni odvzem prostosti oziroma je bilo tožniku z odrejeno karanteno poseženo v pravico iz drugega odstavka 19. člena Ustave.

    Ustavno sodišče je že interpretiralo določbo 19. člena Ustave tako, da jo je mogoče razumeti, da se ta določba ne uporablja samo za primere odvzema prostosti v kazenskem postopku, ampak tudi v drugih vrstah postopkov, če gre za takšne okoliščine, da gre za odvzem prostosti in ne zgolj za omejitev gibanja.

    Določba prve točke prvega odstavka 39. člena ZNB (v povezavi z določbo prvega odstavka 8. člena ZIUOOPE) dovolj določno zajema možnost izreka posebne karantene, kadar drugi ukrepi, vključno s karanteno iz 18. člena ali iz 19. člena ZNB, določeni v II. poglavju ZNB, ne zadoščajo, da se v takem primeru izreče karantena v smislu določitve „pogojev za prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo“ (prva točka, prvega odstavka 39. člena ZNB) oziroma da se „prepove ali omeji gibanje prebivalstva na ogroženih območjih“ (druga točka prvega odstavka 39. člena ZNB) kot posebna oblika karantene.
  • 217.
    UPRS Sodba I U 1654/2020-6
    18.11.2020
    UP00044127
    ZBPP člen 7. ZKP člen 19, 19/1. URS člen 14.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prosilec kot oškodovanec
    Tožnica je vložila prošnjo za BPP v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem domnevnega storilca, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka sploh še ni bila podana, temveč je bila kazenska ovadba zavržena. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni niti začel, zato tudi nikakor ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.

    Enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. V konkretnem primeru tožnica ni z ničemer izkazala, da bi bila neenako obravnavana v primerjavi z drugimi prosilci za BPP.
  • 218.
    UPRS Sodba II U 467/2017-10
    13.11.2020
    UP00044960
    URS člen 69. ZUreP-1 člen 5, 5/2, 105, 105/4.
    razlastitev - stroški - nagrada pooblaščenca - vrednost spora - pravica do izjave
    Da bi se v celoti izravnala izguba, mora biti odškodnina sestavljena iz dveh delov, in sicer iz odškodnine za odvzeto pravico in odškodnine za stransko škodo. Odškodnina mora zajeti obe vrsti učinkov, najočitnejšega – odvzem ali omejitev pravice ima manj očitne stranske posledice.
  • 219.
    UPRS Sodba I U 29/2020-21
    11.11.2020
    UP00040333
    ZVarD člen 4, 6.
    uporaba kriterijev - kršitev prepovedi diskriminacije - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - posredna diskriminacija
    Kriteriji v Dogovoru so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce, njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami postavi v slabši položaj. Ti delavci so postavljeni v manj ugoden položaj, ki se kaže v nižjem odstotku izplačila poslovne uspešnosti in da tako znižanje prizadane tiste delavce, ki so bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni, to pa so tudi noseče delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi ali poškodbami, ki terjajo večje zdravstvene posege ali rehabilitacijo, delavci s statusom invalida, tisti, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, starejši delavci ipd., ter da bodo zaradi svojih okoliščin posebne narave, ki jih ne morejo spremeniti, težje dosegli kriterij prisotnosti na delu, s čimer so postavljeni v manj ugoden položaj v primerjavi s tistimi, ki navedenih okoliščin nimajo.

    Direktive kot tudi sodbe Sodišča EU določajo le minimum pravnega normiranja, ki so ga države dolžne zagotoviti, ne preprečuje pa državam, da bi razširile obseg pravic.
  • 220.
    UPRS Sodba II U 177/2018-16
    11.11.2020
    UP00044415
    ZJC-B člen 3, 3/1, 14,19. ZUreP-1 člen 92, 92/2. URS člen 33.
    razlastitev - javna korist - gozdna cesta - kategorizirana javna cesta - sorazmernost in nujnost razlastitve
    Upravni organ mora ugotavljati dejansko stanje v skladu z določilom drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 19. členom ZJC-B. Razlastitev, omejitev in obremenitev lastninske pravice je dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena sorazmerna s posegom v zasebno lastnino in zato je v ta namen treba raziskati vse zatrjevane okoliščine.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 30
  • >
  • >>