Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da iz obrazložitve pritožbe ni mogoče razbrati, zoper kateri sklep se dolžnik pritožuje, zato je pritožbo dolžnika nepravilno zavrglo kot nepopolno.
ugovor po izteku roka – stroški izvršilnega postopka – neutemeljeno povzročeni stroški – umik predloga za izvršbo
Ker upnik vse do 21.2.2013 ni umaknil predloga za izvršbo, čeprav se je k temu zavezal z izjavo z dne 14.11.2012 in ker je dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi imel blokirana sredstva na transakcijskem računu ter vknjižene hipoteke na svojih nepremičninah, je ugovor po izteku roka bil potreben. Stroške, ki so nastali v zvezi z ugovorom po izteku roka, je upnik povzročil dolžniku neutemeljeno, saj bi se tem stroškom bilo mogoče izogniti, če bi upnik takoj ravnal v skladu z izjavo z dne 14.11.2012.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik poslal pritožbo en dan po izteku 8 dnevnega pritožbenega roka, zato jo je pravilno zavrglo kot prepozno.
Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
odgovor sodišča na obrazložene razloge stranke o domnevi protiustavnosti člena zakona - izčrpanje pravnih sredstev v procesnem in vsebinskem smislu
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.
URS člen 31. KZ-1 člen 57, 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2. ZKP člen 10, 10/1, 357,357/3, 372, 372-3. ZP-1 člen 52, 52/3.
lahka telesna poškodba – prekršek – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - sodba ESČP v zadevi Maresti proti Hrvaški
Razlogi v zvezi s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari.
prekinitev postopka – pravno nasledstvo – pravdna sposobnost – jamstvo Republike Slovenije ta devize na deviznih računih
Po 3. odstavku 19. člena UZITUL je Republika Slovenij prevzela jamstvo po stanju na dan uveljavitve tega zakona za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ. Iz navedene določbe izhaja, da je Republika Slovenija prevzela jamstvo bivše SFRJ napram vlagateljem za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in ne napram bankam.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
Glede na različna mnenja invalidskih komisij o tožnikovi delovni zmožnosti in datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, je potrebno ugotoviti, kdaj je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
URS člen 14, 50. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/7, 60, 66/2.
invalidnost – ožji obseg zavarovanja
Tožnik, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja v Sloveniji dopolnil za ožji obseg pravic, nima pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti. Za izračun pretežnosti zavarovanja in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti se ne upošteva doba v Švici, temveč samo doba, dopolnjena v Sloveniji.
regres za letni dopust – pobot – pobotanje terjatev
Medsebojne obveznosti tožnika in tožene stranke se niso pobotale na zakonit način. Določbe Sporazuma, ki sta ga sklenili pravdni stranki, da bo tožnik regres za letni dopust (v naslednjih letih) prejel v obliki plačila najemnine in stroškov bivanja, namreč niso upoštevne, ker sporazum ni mogel predstavljati soglasja oziroma izjave o pobotu, ker tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust za sporna leta na dan podpisa tega sporazuma sploh še niso zapadle, medtem ko je ob upoštevanju datuma začetka zaposlitve tožnika zapadla največ enomesečna najemnina in stroški bivanja, ki jih je tožnik dolgoval toženi stranki.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 70. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - nujno zdravljenje
Mladoletnemu tožniku je bilo bolnišnično zdravljenje, kot ga je prejel v Avstriji, zagotovljeno v Sloveniji, pa se starši zanj niso odločili. Možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato ni upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje, ko je bil na zasebnem potovanju v tujini zaradi pridobitve drugega mnenja, ob sprejemu v avstrijsko bolnišnico tako ogroženo, da je bilo potrebno nujno zdravljenje, je upravičen do povračila tistih stroškov, ki se nanašajo na nujno zdravljenje.