Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da so ugovorne trditve dolžnika pavšalne, skope, da je v njih pomanjkljiva trditvena podlaga in da ni konkretizirana. Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da takšno razlogovanje ni utemeljeno z vidika materialnoprocesnega vodstva in da bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati ter omogočiti popravo navedb. V izvršilnem postopku, smiselno v postopku zavarovanja, ni izrecno izključeno materialnoprocesno vodstvo.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih prilog tožnica ni priložila. Predložila je tisto, h čemur je bila pozvana s sklepom z dne 1.3.2013. Izpodbijanega sklepa torej ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, iz katerega razloga, je bil tožničin predlog zavržen.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je določen dokaz zavrnilo.
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so predvsem: a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da iz obrazložitve pritožbe ni mogoče razbrati, zoper kateri sklep se dolžnik pritožuje, zato je pritožbo dolžnika nepravilno zavrglo kot nepopolno.
Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074627
SPZ člen 92, 92/1. ZIL -1 člen 47, 47/1, 48, 48/1. OZ člen 333. ZPP člen 185, 185/1.
znamka - nedopustna uporaba znamke - agentska pogodba - odpoved pogodbe - vertikalni sporazum - omejitev pravice imetnika znamke – nepotrebno zaslišanje priče – sprememba tožbe
Zahtevek za vrnitev table z zavarovanim znakom je lahko utemeljen na lastninski pravici nad tablo.
Znamka sicer podeljuje imetniku izključno pravico do njene uporabe, praviloma sicer za blago ali storitve, za katere je znamka registrirana. Vendar pa ni vsaka uporaba znamke brez dovoljenja imetnika znamke nedopustna sama po sebi. Imetnik znamke osebi, ki ni imetnik znamke ali sicer kako drugače upravičena do uporabe znamke pod določenimi predpostavkami namreč ne more prepovedati njene uporabe.
Tožnik do ženine smrti ni dopolnil starosti 53 let, ob ženini smrti ni bil popolno nezmožen za delo in ni postal nezmožen za delo v enem letu po njeni smrti, s pokojno ženo tudi nista imela skupnih otrok. Zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine po pokojni ženi in v posledici tega tudi ne do dela vdovske pokojnine.
obveznost plačila – dokazno breme – trditveno in dokazno breme
V ustno dogovorjenem višjem plačilu je bila zajeta tudi osnovna plača iz pogodbe o zaposlitvi. Zato ni pravne podlage, da sodišče toženi stranki še enkrat naloži izplačilo zneskov neto osnovnih plač.
Tožnik, ki je v socialnem sporu uveljavljal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot nepodedljivo pravico, je med sodnim postopkom umrl, zato se postopek ustavi.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
Čeprav je pri tožniku podana 100 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine, ker s pokojninsko dobo v trajanju 1 leta in 2 mesecev ne izpolnjuje pogoja gostote dobe. Za pridobitev pravice do invalidnine bi moral ob tem, da je 20 let starosti dopolnil leta 1984, telesna okvara pa je nastala leta 2008, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 100, 137, 196. ZD člen 132, 142, 142/3. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost delavca – kršitev konkurenčne prepovedi – smrt stranke v postopku – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki – zastaranje- konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da si upnik zaradi solidarne odgovornosti dedičev lahko sam izbere, ali bo zahteval izpolnitev od vseh ali le od nekaterih dedičev – če upnik s tožbo ne zajame vseh dedičev, gre to lahko samo na njegovo škodo in ne na škodo sodedičev. V skladu z določbo 132. člena ZD dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, zato dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi v procesna. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj. Dokazno breme, kdo je dedič pokojnega toženca, nosi prvotožeča stranka, zato sodišče ni dolžnosamo ugotavljati, kdo so dediči pokojnega toženca. Prvotožeča stranka svoje tožbe ni razširila na četrto dedinjo prvotnega toženca, zato je ni mogoče upoštevati v izreku sodbe.
Prvotni (pokojni) toženec je ravnal protipravno, ko je v času delovnega razmerja pri prvotožeči stranki sodeloval pri ustanavljanju novega časopisa, ko se je dogovarjal pri naročniku glede pogojev in možnosti uspeha novega časopisa na javnem naročilu in bil v ponudbi za javno naročilo naveden kot kontaktna oseba ter glavni in odgovorni urednik ter nagovarjal sodelavce pri prvotožeči stranki k sodelovanju z novim časopisom. S svojimi ravnanji je bistveno pripomogel k popolnosti ponudbe konkurenčnega ponudnika, in sicer v času, ko je bil zaposlen pri prvotožeči stranki. Vsa njegova ravnanja zato pomenijo kršitev konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR, za katere velja 3-mesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za odškodnino. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da prvotni toženec odgovarja tudi po načelih splošne odškodninske odgovornosti v okviru splošnega zastaralnega roka. Pravica delodajalca do odškodnine za škodo, ki izvira iz konkurenčne prepovedi, ki je zastarala, ne more konvalidirati tako, da bi delodajalec odškodnino lahko zahteval tudi na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.