začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
Ob dejstvu, da je upnik v predlogu za izvršbo določno navedel račune, ki so podlaga predlogu, se dolžnik ne more izogniti uporabi domneve nevarnosti zgolj s pavšalno in neobrazloženo izjavo, da „ne zanika obligacijskega razmerja“, ne da bi bilo pri tem to obligacijsko razmerje, katerega obstoja ne zanika, kakorkoli konkretizirano in ne da bi pri tem pojasnil tudi svoj ugovor, zakaj kljub obstoju obligacijskega razmerja, nima več nobene obveznosti iz tega naslova.
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da so ugovorne trditve dolžnika pavšalne, skope, da je v njih pomanjkljiva trditvena podlaga in da ni konkretizirana. Dolžnik v pritožbi utemeljeno navaja, da takšno razlogovanje ni utemeljeno z vidika materialnoprocesnega vodstva in da bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati ter omogočiti popravo navedb. V izvršilnem postopku, smiselno v postopku zavarovanja, ni izrecno izključeno materialnoprocesno vodstvo.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Sodišče prve stopnje o prekinitvi postopka sicer ni izdalo nobenega posebnega sklepa, vendar ker je do teh prekinitev prišlo že na podlagi samega zakona, bi sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe z dne 11.1.2011 moralo najprej odločiti o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka, kot to določa prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo. To pomeni, da mora sodišče upnika seznaniti z nastalo oviro za opravo izvršbe in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih prilog tožnica ni priložila. Predložila je tisto, h čemur je bila pozvana s sklepom z dne 1.3.2013. Izpodbijanega sklepa torej ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, iz katerega razloga, je bil tožničin predlog zavržen.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
Novela ZFPPIPP-A je razširila pojem aktivnega družbenika na osebo, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Tudi ta sprememba je bila predmet presoje Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo, da je sicer bila v neskladju z Ustavo RS, vendar le toliko, kolikor se je nanašala na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
obveznost plačila – dokazno breme – trditveno in dokazno breme
V ustno dogovorjenem višjem plačilu je bila zajeta tudi osnovna plača iz pogodbe o zaposlitvi. Zato ni pravne podlage, da sodišče toženi stranki še enkrat naloži izplačilo zneskov neto osnovnih plač.
regres za letni dopust – pobot – pobotanje terjatev
Medsebojne obveznosti tožnika in tožene stranke se niso pobotale na zakonit način. Določbe Sporazuma, ki sta ga sklenili pravdni stranki, da bo tožnik regres za letni dopust (v naslednjih letih) prejel v obliki plačila najemnine in stroškov bivanja, namreč niso upoštevne, ker sporazum ni mogel predstavljati soglasja oziroma izjave o pobotu, ker tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust za sporna leta na dan podpisa tega sporazuma sploh še niso zapadle, medtem ko je ob upoštevanju datuma začetka zaposlitve tožnika zapadla največ enomesečna najemnina in stroški bivanja, ki jih je tožnik dolgoval toženi stranki.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa je določena v 131. členu ZDR, saj je bilo v 9. točki določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. Navedeno pomeni, da je obveznost plačila regresa za letni dopust zapadla 5. 5. 2012, ob izplačilu aprilske plače. Regres za letni dopust za leto 2012 je tako zapadel v plačilo pred začetkom veljavnosti ZUJF. Glede na ustavno načelo prepovedi povratne veljavne pravnih aktov, ZUJF ne more veljati za pravice, ki so bile pridobljene pred njegovo veljava (pred 31. 5. 2012). Določba 176. člena ZUJF zato ni mogla biti zakonita podlaga za to, da tožena stranka tožnici ni izplačala celotnega že zapadlega regresa za letni dopust za leto 2012, temveč le znižani znesek 100,00 EUR.
Tožnica, ki je bila zavarovana po 15. členu ZPIZ-1 kot zasebna športna delavka, ni več zmožna opravljati dela trenerja jahanja v takšnem obsegu, kot ga je opravljala do poškodbe, je pa zmožna opravljati dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami (delo, ki ni povezano z jahanjem, lahko fizično delo, pri katerem ročno premešča bremena do največ 8 kg, pri katerem lahko občasno hodi na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja izmenično stoje in sede), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami in pravica do delne invalidske pokojnine. Ker ni popolnoma nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074627
SPZ člen 92, 92/1. ZIL -1 člen 47, 47/1, 48, 48/1. OZ člen 333. ZPP člen 185, 185/1.
znamka - nedopustna uporaba znamke - agentska pogodba - odpoved pogodbe - vertikalni sporazum - omejitev pravice imetnika znamke – nepotrebno zaslišanje priče – sprememba tožbe
Zahtevek za vrnitev table z zavarovanim znakom je lahko utemeljen na lastninski pravici nad tablo.
Znamka sicer podeljuje imetniku izključno pravico do njene uporabe, praviloma sicer za blago ali storitve, za katere je znamka registrirana. Vendar pa ni vsaka uporaba znamke brez dovoljenja imetnika znamke nedopustna sama po sebi. Imetnik znamke osebi, ki ni imetnik znamke ali sicer kako drugače upravičena do uporabe znamke pod določenimi predpostavkami namreč ne more prepovedati njene uporabe.
Če delniška družba delnic (delnice so vrednostni papir - prvi odstavek 174. člena ZGD-1) še ni izdala, se vinkulacija po ZGD-1 (členi od 237-240) ne uporablja. V tem primeru se korporacijske pravice delničarjev, ki niso inkorporirane v vrednostnem papirju, prenašajo po pravilih o odstopu terjatve s pogodbo (cesija, - členi od 417 do 426 Obligacijskega zakonika - OZ).
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 100, 137, 196. ZD člen 132, 142, 142/3. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost delavca – kršitev konkurenčne prepovedi – smrt stranke v postopku – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki – zastaranje- konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da si upnik zaradi solidarne odgovornosti dedičev lahko sam izbere, ali bo zahteval izpolnitev od vseh ali le od nekaterih dedičev – če upnik s tožbo ne zajame vseh dedičev, gre to lahko samo na njegovo škodo in ne na škodo sodedičev. V skladu z določbo 132. člena ZD dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, zato dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi v procesna. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj. Dokazno breme, kdo je dedič pokojnega toženca, nosi prvotožeča stranka, zato sodišče ni dolžnosamo ugotavljati, kdo so dediči pokojnega toženca. Prvotožeča stranka svoje tožbe ni razširila na četrto dedinjo prvotnega toženca, zato je ni mogoče upoštevati v izreku sodbe.
Prvotni (pokojni) toženec je ravnal protipravno, ko je v času delovnega razmerja pri prvotožeči stranki sodeloval pri ustanavljanju novega časopisa, ko se je dogovarjal pri naročniku glede pogojev in možnosti uspeha novega časopisa na javnem naročilu in bil v ponudbi za javno naročilo naveden kot kontaktna oseba ter glavni in odgovorni urednik ter nagovarjal sodelavce pri prvotožeči stranki k sodelovanju z novim časopisom. S svojimi ravnanji je bistveno pripomogel k popolnosti ponudbe konkurenčnega ponudnika, in sicer v času, ko je bil zaposlen pri prvotožeči stranki. Vsa njegova ravnanja zato pomenijo kršitev konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR, za katere velja 3-mesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za odškodnino. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da prvotni toženec odgovarja tudi po načelih splošne odškodninske odgovornosti v okviru splošnega zastaralnega roka. Pravica delodajalca do odškodnine za škodo, ki izvira iz konkurenčne prepovedi, ki je zastarala, ne more konvalidirati tako, da bi delodajalec odškodnino lahko zahteval tudi na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.