OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074624
OZ člen 35, 87. ZPP člen 285.
ničnost pogodbe – neobstoječ predmet pogodbe – materialno procesno vodstvo – zadostna skrbnost – navedbe nasprotne stranke
Trditveno in dokazno breme z materialno procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – izjava o premoženjskem stanju – trditvena podlaga – vpogled v podatke iz uradne evidence – nepopolna vloga
Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, in neutemeljeno je od sodišča pričakovati, da bo samo zbiralo podatke o premoženjskem stanju z vpogledi v javno dostopne registre.
odločanje brez razpisa naroka – poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke – prekluzija – nesporna dejstva – začetek stečajnega postopka med postopkom – prekinitev postopka
Če sodišče stranko v skladu z drugim odstavkom 286. člena ZPP pozove, da odgovori na navedbe nasprotne stranke v določenem roku, s potekom tega roka, če se pozivu ne odzove, nastopijo učinki domneve priznanja dejstev iz drugega odstavka 214. člena ZPP, razen če izkaže, da dejstva brez svoje krivde ni mogla navesti prej. V takem primeru lahko odloči tudi brez razpisa naroka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076605
OZ člen 13, 13/2, 289, 346, 349. ZPP člen 212, 226, 226/1.
prokurist – procesna sposobnost – zastaranje – zapadlost terjatve – rok za plačilo obveznosti – gospodarska pogodba – rok
Prokurist je procesno legitimiran za vložitev tožbe.
Ne gre za odškodninski terjatvi, saj nista bili dogovorjeni za primer, če toženi stranki prekršita pogodbene obveznosti, temveč kot denarna obveznost toženih strank, soglasno ugotovljena v pogodbi, zato uporaba specialnega zastaralnega roka za odškodninske terjatve ne pride v poštev.
umik predloga za začetek stečajnega postopka – pomota v označbi dolžnika – popravni sklep
Res je sodišče v uvodu izpodbijanega sklepa napačno zapisalo, da sodišče odloča v stečajnem postopku nad dolžnikom R., d.o.o., …, Ljubljana. Vendar pa glede na pravnomočni sklep z dne 10.12.2012, v katerem je pravnomočno izrečeno nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom prvotnega dolžnika, torej z D., d.o.o., ni nobenega dvoma, da je zadeva procesno pravilno speljana.
Ker je izpodbijani sklep o nadaljnjih stroških v povezavi s sodbo P 123/2012, s pritožbo zoper to sodbo pa tožena stranka ni bila uspešna, je zato neutemeljena tudi njena pritožba zoper ta sklep o nadaljnjih pravdnih stroških.
SPZ člen 33, 99, 213, 213/2, 219, 219/2. ZPP člen 183, 183/2, 185, 185/1.
služnost poti - izvrševanje služnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - razlaga izreka sodne odločbe - sprememba tožbe - nasprotna tožba
Obveza tožencev, da služnostno pot v širini 2,5 m in celotni dolžini primerno uredita z gramozom tako, da bo sposobna za hojo in vožnjo, ne izvira iz zakonskih določb drugega odstavka 213. člena SPZ (prej 49. člen ZTLR) in drugega odstavka 219. člena SPZ (prej 50. člen ZTLR), temveč iz delne sodbe, s katero je tožencema naložena obveznost vzpostavitve služnostne poti v prejšnje stanje.
Dejanska in pravna podlaga navedenega zahtevka namreč nima nobene odločilne zveze z že postavljenim zahtevkom v nasprotni tožbi. Zraven tega pa od odločitve o takem zahtevku ni odvisna dokončna ureditev temeljnega spornega razmerja med pravdnima strankama - obstoju služnostne poti
Ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je treba uporabiti splošno ureditev iz OZ. Ureditev v SPZ namreč varuje fiduciarnega cesionarja proti naknadni fiduciarni cesiji, ne pa proti cesijam na podlagi drugih pravnih poslov.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
Iz potrdila je razvidno, da je dolžnik plačal sodno takso na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani – COVL, in ne Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah. Vendar pa se pravočasno plačilo sodne takse na prehodni podračun nepristojnega sodišča šteje za ustrezen način izpolnitve strankine obveznosti, kar je možno opredeliti kot očitno pomoto. To pomanjkljivost je mogoče odpraviti na enostaven način – s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni podračun.
Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerih prilog tožnica ni priložila. Predložila je tisto, h čemur je bila pozvana s sklepom z dne 1.3.2013. Izpodbijanega sklepa torej ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, iz katerega razloga, je bil tožničin predlog zavržen.
začasna odredba - kontradiktornost - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki
Za odločitev, ali je prvostopno sodišče s tem, ko odgovora na ugovor in njegove dopolnitve ni vročilo v izjasnitev dolžniku, je pravno pomembno, ali se je prvostopno sodišče pri svoji odločitvi o ugovoru oprlo tudi na navedbe iz teh dveh vlog.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
odgovor sodišča na obrazložene razloge stranke o domnevi protiustavnosti člena zakona - izčrpanje pravnih sredstev v procesnem in vsebinskem smislu
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.
Sodišče mora v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je določen dokaz zavrnilo.
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so predvsem: a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je odločilno, kdaj je vloga prispela na sodišče (in ne kdaj je bila oddana).