IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0058585
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 6, 6/2, 6/3. ZPP člen 207, 207/1, 339, 339/2, 339/2-1, 343, 343/4, 346, 346/1. ZPUOOD člen 1, 1/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravno nasledstvo družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesni sklep – prekinitev postopka – tek rokov - pravni interes za pritožbo – sodniški pomočnik – pristojnost za zavrženje pritožbe – pravočasnost pritožbe
Šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP ureja singularno pravno nasledstvo družbenikov izbrisane gospodarske družbe za njene dolgove in s tem daje pravno podlago za nadaljevanje postopkov zoper družbenike.
Stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, ki je bil že pravnomočno razveljavljen.
V 6. členu ZIZ ni podlage za to, da bi o pritožbi zoper sklep v izvršilnem postopku lahko odločala druga oseba kot sodnik.
Ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je treba uporabiti splošno ureditev iz OZ. Ureditev v SPZ namreč varuje fiduciarnega cesionarja proti naknadni fiduciarni cesiji, ne pa proti cesijam na podlagi drugih pravnih poslov.
URS člen 23, 33. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZKZ člen 18.
oprostitev plačila sodnih taks – visoka taksna obveznost – merila – zaščitena kmetija – nesorazmerna zahteva za prodajo nepremičnin
Ker predlagateljevi mesečni dohodki ne omogočajo, da bi iz njih na kakršenkoli način (tudi z najemom kredita) plačal visoko sodno takso, bi bila zahteva, da za njeno plačilo proda zaščiteno kmetijo, nesorazmerna zahteva.
začasni zastopnik – priznanje nagrade – odvetniška tarifa – nagrada za enostavna pisanja
Nagrada nastane s pooblastitvijo odvetnika, da zadevo reši preko sodnega postopka. Tako nastane nagrada tudi takrat, ko tožbe še ni vložil.
Pravilno je sodišče začasnemu zastopniku priznalo tudi nagrado za enostavna pisanja po tar. št. 2202 ZOdvT. Gre namreč za opravila, ki so bila potrebna zaradi zagotovitve osebne udeležbe tožene stranke v tem postopku.
Ob v izjavi o premoženjskem stanju zatrjevanem čistem poslovnem izidu in bilančnem dobičku ter upoštevajoč dejstvo, da taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 40,00 EUR, plačilo sodne takse ne bi ogrozilo dolžnikove dejavnosti.
Vsi stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v vlogi z dne 12. 10. 2012, so nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Glede na prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP jih je bila zato dolžna poleg glavnice terjatve uveljavljati v stečajnem postopku.
Ker z unovčenjem menice za že zapadli del plačila dolžnik pogodbene obveznosti med strankama ni kršil, druge podlage za nedovoljenost takega ravnanja pa upnik ni izkazal, upnik ni niti verjetno izkazal, da je dolžnik zlorabil menico kot instrument zavarovanja plačila, torej jo unovčil v nasprotju s kavzo temeljnega posla, s čimer bi izkazal za verjetno, da terjatev do dolžnika obstoji.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajnim postopkom – plačilo pogodbene kazni
Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženo stranko na plačilo pogodbene kazni po odpovedi najemne pogodbe, zato ne gre za spor, nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073129
ZPP člen 19, 21. ZNP člen 13. OZ člen 5.
nepravdni postopek – delitev solastnega premoženja – pristojnost – administrativna napaka - ustavitev pravdnega postopka – načelo vestnosti in poštenja
Brez dvoma mora sodišče, če ugotovi, da bi bilo treba opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, le-tega s sklepom ustaviti, če še ni bila izdana odločba o glavni stvari. Slednje se še ni zgodilo. Po pravnomočnosti sklepa pa se postopek nato nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem.
Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožniku breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
V primeru, da nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, posebno opozorilo sodišča v smislu 285. člena ni potrebno.
sodna taksa za pritožbo – neplačilo sodne takse – zavrnitev predloga za taksno oprostitev – dodatni rok za plačilo – umik pritožbe
Če pritožnik, ki s predlogom za oprostitev plačila sodne takse ni uspel, ne plača sodne takse za pritožbo v dodatnem roku, ki mu ga postavi sodišče, se pritožba šteje za umaknjeno.
Če tožeča stranka umakne tožbo, ker tožbeni zahtevek izpolni ena od solidarno zavezanih strank, druga pa se zahtevku upira, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnem zavezancu glede stroškov pravdnega postopka enak učinek, kot da bi solidarni dolžnik sam izpolnil zahtevek.
ZPP člen 154, 154/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 5/1.
pravdni stroški – končni uspeh – potrebnost pravde – priča – potni stroški – kilometrina – način izpolnitve s poštno nakaznico
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, nosi stroške tista stranka, ki je s svojim ravnanjem povzročila, da je bila pravda potrebna, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
stroški izvršilnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi pravdni postopek - enovitost postopka
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno.
obnova postopka – nova dejstva – druga sodna odločba
Glede na to, da je predlog za obnovo postopka temeljil na novih dejstvih, ki jih je v drugem postopku (P 1) ugotovilo sodišče, pritožbeno sodišče med pravilnimi razlogi prvostopnega sodišča izpostavlja, da v konkretnem primeru predlagateljica kot obnovitveni razlog ni uveljavljala dejstev v smislu 10. točke 394. člena ZPP, ampak je predlagala obnovo postopka na podlagi pravnih sklepanj, ki jih je v drugem sodnem postopku po izvedenem dokaznem postopku opravilo sodišče na podlagi tožbenih trditev in obrambnih trditev strank.
odgovor sodišča na obrazložene razloge stranke o domnevi protiustavnosti člena zakona - izčrpanje pravnih sredstev v procesnem in vsebinskem smislu
Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da od sodišča prve stopnje ni dobil odgovora na svoje navedbe o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD ter na predlog, da naj sodišče prve stopnje prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem RS začne postopek za oceno ustavnosti tega člena. Spregledalo je obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za njegovo meritorno odločitev. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora “na poti” do Ustavnega sodišča RS izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. To pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na take razloge stranke.
ZPP člen 205, 205/1-4, 208, 208/1, 208/4, 208/5. ZFPPIPP člen 244, 244/1.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Ob neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil tekom postopka v tej pravdni zadevi nad tožečo stranko začet stečajni postopek in je vsled tega pravdni postopek že na podlagi samega zakona prekinjen (člen 205/I, točka 4, ZPP v zvezi s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP), sodišče prve stopnje pa je o prekinitvi izdalo tudi sklep, je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim to poziva stečajnega upravitelja tožeče stranke, da prevzame pravdni postopek ter da se prekinjeni postopek nadaljuje, pravilen in zakonit.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSC0003407
URS člen 14, 22. ZPUOOD člen 18.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – zatrjevanje protiustavnosti – pravica do poštenega postopka - pravica do izjave v postopku – vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče prve stopnje je spregledalo obrazložene razloge upnika o domnevni protiustavnosti 18. člena ZPUOOD, ki je bil podlaga za meritorno odločitev sodišča prve stopnje. Te razloge upnik utemeljeno ponavlja v pritožbi, kajti stranka mora „na poti“ do Ustavnega sodišča izčrpati vsa pravna sredstva ne le v procesnem, temveč tudi v vsebinskem smislu. Slednje pomeni zatrjevanje obrazloženih razlogov za protiustavnost določenega zakona ali njegove posamezne določbe. Na drugi strani morajo redna sodišča obrazloženo odgovoriti na te razloge.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da iz obrazložitve pritožbe ni mogoče razbrati, zoper kateri sklep se dolžnik pritožuje, zato je pritožbo dolžnika nepravilno zavrglo kot nepopolno.
Dokazovanja zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa zahteva dve opozorili notarja strankama: (-) da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ter (-) da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku.