začasna odredba – bančna garancija za dobro izvedbo posla - neupravičeni poziv banki – načelo prepovedi zlorabe pravic
O kršitvi načela prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ je mogoče govoriti le, ko je izkazano, da nasprotna stranka (upnik) pravilno izpolnjuje temeljni posel, posledično pa upravičenec uveljavlja svojo pravico iz bančne garancije v nasprotju z njenim namenom.
Za neupravičeni poziv banki, naj izplača v bančni garanciji naveden znesek, bi šlo le, če bi bilo brez dvoma oziroma jasno izkazano, da naročnik garancije (upnik) ni kršil pogodbenih obveznosti ali, da je za kršitev pogodbenih obveznosti odgovoren sam upravičenec (prvo dolžnik). Ker v obravnavanem primeru, temu ni tako, o zvijačnem ravnanju prvo dolžnika ni mogoče govoriti, zato pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani.
ZIZ člen 201, 271, 272/1. SPZ člen 194, 194/1, 197, 199, 199/1, 200, 200/1.
začasna odredba – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga – zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi – publicitetni učinek – namen zavarovanja
Ob izkazanih predpodstavkah za izdajo začasne odredbe ni ovir za zaznambo prepovedi odsvojitve ali obremenitve zemljiškega dolga, ki je stvarna pravica, v zemljiški knjigi. Takšno začasno odredbo lahko sodišče izda tudi v izvršilnem postopku in s tem vsaj z (omejenim) učinkom publicitete zavaruje upnikovo terjatev.
zapuščinski postopek – veljavnost oporoke – oporoka pred pričami – napotitev na pravdo – močnejša pravica
V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo, in tistih, ki je ne. Pri tem pa se šteje, da je bolj verjetna pravica tistih, ki se sklicuje na pravno formalno ustrezno oporoko, kot tistih, ki zatrjujejo neveljavnost takšne oporoke (takšna oporoka namreč kljub obremenjenosti z morebitnimi »vsebinskimi« napakami, v kolikor ni izpodbita, velja oziroma velja dokler ni izpodbita).
ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala – pravni interes – ekonomski interes
Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker so stroški poslovanja v prvih treh mesecih leta naraščali in se je odločila za racionalizacijo poslovanja, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici zakonita.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – pravna narava pogodbe – kupoprodajna pogodba – pogodba o preužitku – darilna pogodba – mešana pogodba – odplačnost pogodbe – aleatorna pogodba – vlaganja v nepremičnino – dokazna ocena
Ker toženka ni uspela dokazati, da je bil pravni posel, na podlagi katerega je postala lastnica stanovanja, neodplačen, stanovanje sodi v skupno premoženje.
Da gre za odplačno pogodbo z elementi preužitka in ne darilno pogodbo, kaže dogovorjena dosmrtna uporaba stanovanja s strani prodajalke (preužitkarice), prepoved odsvojitve in obremenitve ter pravica gospodarjenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
pravočasnost grajanja procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do dokaznega predloga – obrazložitev sodišča – vednost za kršitev
Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS - odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka - pristojnost pravdnega sodišča – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje
O tem, katero premoženje je bilo predlagateljem mogoče vrniti v naravi, je upravni organ že dokončno odločil. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na matičnem področju in jo mora sodišče prve stopnje spoštovati. Njegova naloga pri odločanju o predlogu predlagateljev je, da glede preostalega premoženja (ki ni bilo vrnjeno v naravi) ugotovi, ali obstojijo pogoji za določitev odškodnine, saj so predlagatelji upravičeni zahtevati odškodnino za vse parcele, na katerih zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev v naravi ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom. To nedvomno pomeni, da je predlagateljem kot članom gmajnske skupnosti potrebno omogočiti uživanje istih parcel, kot so jim bile odvzete in na enak način, če pa slednje ni mogoče, imajo pravico do odškodnine.
Pravdni stranki sta imeli voljo skleniti pogodbo zgolj za solastni delež na zemljišču. Ker to zaradi zakonske ureditve, ki je veljala v času sklenitve pogodbe, ni bilo dopustno, je bila, vendar zgolj navidezno, sklenjena tudi pogodba za solastni del stavbe.
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu, torej za obligacijske povračilne zahtevke. Takšni zahtevki praviloma zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri spoštovanju razpravnega načela gre namreč zgolj za to, da sodišče pri odločitvi upošteva zgolj dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od njiju je to storila.
ZPP člen 396, 396/3. ZPP/57 člen 383, 383/1, 383/3. ZIZ člen 272.
obnova postopka – nemožnost obravnavanja pred sodiščem – nova dejstva in novi dokazi – pravočasnost predloga – prepozen predlog – subjektivni rok – objektivni rok – začasna odredba
Če stranka zamudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo, je sklicevanje na to, da objektivni rok ni potekel, brezpredmetno.
Tožena stranka je zaradi večje vrednosti prejetih nepremičnin od tistih, danih v zameno, prejela korist, za katero zaradi nesklenitve aneksa ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074036
ZPP člen 286, 286/4. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 168/4, 172, 172/2, 174, 179.
povrnitev škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - degenerativne spremembe - pravočasno navajanje dejstev - prekluzija - novota - premoženjska škoda - izgubljen dobiček - izguba zaslužka - nesklepčnost tožbe - potni stroški v času zdravljenja - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški
Tožnik je bil šele po opravljeni preiskavi v letu 2009 seznanjen, da so bolečine, ki so, kot je sprva navajal, šest mesecev po poškodbi začele pojemati, ponovno pojavile in začele stopnjevati (delno) posledica tudi že v letu 2004 dobljenih poškodb. Trditve v pripravljalni vlogi z dne 14.9.2009 zato niso prepozne.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
odškodnina za duševne bolečine – posebno težka invalidnosti bližnjega – trajnejša življenjska skupnost – preživet čas z neposrednim oškodovancem – višina odškodnine
Sodišče utemeljeno ni razlikovalo med materjo in očetom neposredne oškodovanke, saj se stopnja in trajanje njunih duševnih bolečin ne presoja glede na čas, ki ga s hčerko dejansko preživita. Bistvene so duševne bolečine, ki jih trpita ob zavedanju, da hčerkino stanje nikoli ne bo več takšno, kot je bilo pred nesrečo, in da bo tudi v prihodnje vsakodnevno odvisna od njune pomoči.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje zahtevka
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja. Pravilno je štelo, da je tožnik z dnem objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94, to je 12.3.1999, mogel izvedeti za vse elemente odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, torej tudi za škodo in za storilca, tožbo pa je vložil šele 24.9.2010, ko je zastaralni rok že potekel.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - deljena dgovornost – ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - objektivna odgovornost
Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela pri toženi stranki, ko je viličaristu pomagal s podlaganjem lesene gredi. Pri tem je cev zdrsnila z vilice viličarja, padla na konec lesene gredi in tožnika udarila v brado. Že viličar kot delovni stroj predstavlja nevarno stvar. Kot nevarno dejavnost je dopustno opredeliti tudi nevaren način transporta z viličarjem. V konkretnem primeru je tožnik v nevarnem delovnem območju viličarja pomagal viličaristu s podlaganjem cevi za lažje nakladanje. Tak postopek predstavlja nevaren postopek. Že zadrževanje v delovnem območju viličarja predstavlja povečano nevarnost poškodovanja. Zato za škodo, ki jo je utrpela tožnik zaradi nezgode pri delu, odgovarja tožena stranka kot delodajalec po načelu objektivne odgovornosti.