STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – usposabljanje delavca – vadba v telovadnici – vaje samoobrambe – obvezni treningi policistov
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju pravilno ugodilo, ker je ugotovilo, da je bila vadba organizirana v telovadnici, ki ni bila dovolj velika za 46 vadečih (23 parov), inštruktor ni dal jasnih navodil o izvedbi vaje, udeleženci pa niso bili oblečeni v ustrezna oblačila.
V času sklenitve sporne Kreditne pogodbe in Notarskega zapisa SPZ še ni veljal. Ravno dejstvo pravne praznine je razlog, da se je potrebno glede presoje neveljavnosti sporne vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, opreti na določbe ODZ. Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve ima le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
Lastnoročen podpis žaljive izjave ni predpostavka za izrek kazni. Odsotnost lastnoročnega podpisa, katerega namen je povezati podpisnika vloge z njeno vsebino, je lahko zgolj okoliščina, ki vzbuja dvom, ali izjava z določeno (žaljivo) vsebino, res izvira od osebe, ki je navedena kot njen avtor. V kolikor se takšen dvom pojavi, se identiteta pisca ugotovi na drug primeren način oziroma na podlagi drugih dejstev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073112
ZIZ člen 272, 272/2, 273/1. ZPP člen 325, 325/1. SPZ člen 192, 199, 199/1, 199/3.
začasna odredba – dopolnilna sodba – izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku – stroški postopka z začasno odredbo – zemljiški dolg – prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma – namen zavarovanja
Po uradni dolžnosti sodišče dopolnilne sodbe ali dopolnilnega sklepa ne sme izdati.
Ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, se o stroških postopka, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča
Obremenjenost lastninske pravice z zemljiškim dolgom lahko tožniku povzroči škodo, čim bi ustanoviteljica zemljiškega dolga (toženka) le-tega z zemljiškim pismom prenesla na tretjo osebo. Lastnik obremenjene nepremičnine mora namreč plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Tožnik zato s predlagano začasno odredbo na prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma lahko doseže namen zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva – odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – zastaranje zahtevka
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja. Pravilno je štelo, da je tožnik z dnem objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-284/94, to je 12.3.1999, mogel izvedeti za vse elemente odškodninske odgovornosti povzročitelja škode, torej tudi za škodo in za storilca, tožbo pa je vložil šele 24.9.2010, ko je zastaralni rok že potekel.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Pojasnitev zdravstvenega stanja tožnice in njenega moža sama po sebi ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o dejstvih, relevantnih za presojo, ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe.
Obveznost plačila za opravljeno storitev nastane že na podlagi sklenjene pogodbe. Račun pa je le knjigovodska listina, v kateri je zapis poslovnega dogodka.
avtorski honorar za priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – izračun nadomestila – male avtorske pravice – glasbena dela tujih avtorjev – repertoar tujih kolektivnih organizacij
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna klavzula – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po 37. členu ZDR med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca na svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Sodišče prve stopnje se o tem, ali je občasno varovanje nočnih lokalov, ki ga je pri drugi družbi opravljal tožnik, dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožena stranka, ni izreklo. Poudarek je na dejavnosti, ki se pri delodajalcu dejansko opravljajo in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
OZ člen 637, 639. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3.
podjemna pogodba - začasne situacije - dokončanje del - obračun vrednosti del - posebne gradbene uzance - jamčevalni zahtevek - znižanje plačila in povračilo škode - uzance
Posamezni račun, izdan na podlagi začasne situacije, ni poziv k prevzemu del in ne pomeni dokončanja del. Da bi lahko govorili o končanju del, bi morala biti izdana končna situacija in podpisan primopredajni zapisnik.
Ker tožena stranka ni ugovarjala količini izvedenih del ali zaračunanim cenam, so pravilno izstavljene začasne situacije postale samostojne denarne obveznosti, ki so dospele v dogovorjenem 15 dnevnem roku. Zato vprašanje dokončanja oziroma nedokončanja del za plačilo po začasnih situacijah ni relevantno, gre namreč za obračunavanje vrednosti del, izvedenih med gradnjo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48 – 53.
nagrada in stroški izvedenca - pravica do nagrade - oprava izvedenskega dela - odgovor na pripombe
Ker izvedenec na pripombe strank ni odgovoril (navedel je le, da stranki konkretnih pripomb, ki bi terjale odgovor, nista podali, zaradi česar na njih ne more odgovoriti), ni upravičen do nagrade in povračila stroškov, saj ni opravil izvedenskega dela, za katerega bi Tarifa predvidevala nagrado.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker so stroški poslovanja v prvih treh mesecih leta naraščali in se je odločila za racionalizacijo poslovanja, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici zakonita.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
Denarna obveznost, v zavarovanje katere se lahko ustanovi hipoteka, ne spada med obveznosti, ki prenehajo s prenehanjem pravne osebe. Obveznost ne preneha niti v primeru, če preneha pravna oseba, ki je glavni dolžnik brez pravnega nasledstva, saj takega pravila ne določa noben zakon.
S prenehanjem pravne osebe preneha samo njena odgovornost za obveznosti, ne pa tudi obveznost sama.
Nepriglasitev terjatve upnika v stečaju glavnega dolžnika ima za upnika zgolj to posledico, da poroku odškodninsko odgovarja, ne pa da obveznost preneha.
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071551
ZPP člen 3, 7, 212, 214. OZ člen 131, 179.
nezatrjevana dejstva – neprerekana dejstva – upoštevanje nezatrjevanih in neprerekanih dejstev – nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - obseg škode – predhodne degenerativne spremembe – soprispevek oškodovanca – doktrina jajčne lupine
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Prav tako sodišče ne sme preverjati resničnosti dejstev, ki niso bila obrazloženo prerekana in se štejejo za priznana.
Predhodno zdravstveno stanje tožnika, ki se pred škodnim dogodkom ni izražalo v obliki bolečin ali drugih nevšečnosti, ne more predstavljati krivdnega prispevka oškodovanca k škodi, ki jo je utrpel v škodnem dogodku. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca.
Doktrina „egg-shell skull“ temelji na razlikovanju med predvidljivostjo škodnega dogodka in (ne)predvidljivostjo konkretne pojavne oblike in obsega škode. Oškodovanec je upravičen do odškodnine za celoten obseg škode, ki mu je nastala zaradi posebne občutljivosti ali drugega posebnega stanja. Med takšno stanje sodijo tudi pred škodnim dogodkom nastale degenerativne spremembe, ki oškodovancu niso povzročale nobenih težav, je pa zaradi njih, v posledici škodnega dogodka, obseg škode večji.