STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077369
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 300.
primarni in podredni zahtevek – stvarnopravni zahtevek – dednopravni zahtevek – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Tožniki v tej pravdi poleg zahtevka, glede katerega so bili napoteni na pravdo, uveljavljajo še stvarnopravni tožbeni zahtevek iz naslova priposestvovanja. Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta samostojna zahtevka, le združena sta v obravnavanje v isti pravdi.
ZD člen 138, 138/1, 138/2, 146, 146/1, 210, 210/3.
dedna izjava – odstop dednega deleža sodediču – odstop dednega deleža pred delitvijo zapuščine – spor o obsegu odstopljenega deleža
Izjava dediča, da odstopa svoj dedni delež sodediču je dedna izjava le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila drugega odstavka 138. člena ZD. V preostalem gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
Vrnitev po vojni podržavljenega premoženja urejata tako ZDen kot ZIKS.
V tej zadevi gre za specifično situacijo, saj je bilo premoženje upravičencem iz te zadeve odvzeto na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a ravno zato, ker je šlo za imetje oseb nemške narodnosti in sicer za tiste, ki so se pod okupacijo izjavili ali veljali za Nemce, ne glede na državljanstvo, pri čemer pa zanje niso veljale izjeme, opredeljene v uradnem tolmačenju te določbe.
povrnitev bodoče škode – sprememba prisojene odškodnine – povrnitev premoženjske škode – denarna renta – višina denarne rente – trenutek upokojitve – možnost upokojitve ob izpolnitvi minimalnih pogojev – normalen tek stvari – dokazni standard
Dejanske ugotovitve, kdaj bi se tožnica upokojila, ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). Sodišče pri presoji upošteva okoliščine, ki jih je ob odločanju mogoče predvideti z zadostno stopnjo verjetnosti. Treba je torej presoditi, ali je večja verjetnost, da bi se tožnica upokojila ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ali pa bi z delom še nadaljevala in do kdaj.
Pri možnosti upokojitve ob izpolnjenosti minimalnih pogojev gre za pravico zavarovanca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne in je zato ni mogoče brezpogojno razlagati v oškodovančevo breme pri odločitvi o odškodninski renti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazno breme
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu „šofer – pek“. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR, s tem da je v obrazložitvi odpovedi zapisala tudi, da je delavec dejansko storil kaznivo dejanje tatvine, kar je očitek iz 1. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR. Tožniku je očitala, da je zamenjal izdelke, namenjene za vračilo, z drugimi starimi izdelki in si tako prilastil na škodo delodajalca pekovske izdelke. Tožena stranka, na kateri je dokazno breme (drugi odstavek 82. čl. ZDR), ni dokazala obstoja kršitev delovnih obveznosti tožnika (z znaki kaznivega dejanja), zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
nadomestilo za javno priobčitev neodrskih glasbenih del – dela tujih avtorjev – male avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – odpoved avtorski pravici - avtorsko nevarovano delo – dokazno breme – tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis – obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je na podlagi samega zakona pooblaščena za kolektivno upravljanje malih avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev. Zato je dokazovanje trditve, da se je avtor odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic, na uporabniku, ki se sklicuje, da uporablja avtorsko nevarovano delo.
Repertoar varovanih del tožeče stranke sestavljajo vsa že objavljena neodrska glasbena dela tako domačih kot tujih avtorjev.
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave. Sodišče prve stopnje je tako moralo odkloniti uporabo Pravilnika 2006 (exceptio illegalis).
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Potem, ko je delno povzelo izpoved toženca, priče T.O.V. in F.O., je sodišče prve stopnje pojasnilo le, da sledi prepričljivi izpovedi toženca in priče F. O.. Takšno pojasnilo pa je vsebinsko prazen argument, saj sodišče prve stopnje ni navedlo kriterijev prepričljivosti, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je prekršilo razpravno načelo, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Kot odločilno je namreč upoštevalo določilo 5. člena pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 4.3.2009 in dejstvo, da pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine z dne 25.5.2009 takšnega določila ne vsebuje, česar pa pravdni stranki nista uvedli v trditveno podlago.
Pritožnik s trditvami, da je terjatev v spornem znesku ugasnila že v letu 2002, zaradi pobota, in zato ni mogla nastati po računih iz leta 2004, nasprotuje samemu sebi, saj so terjatve po spornih računih nastale v letu 2004, zato v letu 2002 niso mogle biti pobotane.
preživninska obveznost – potrebe otroka – zmožnosti staršev – kredit preživninskega zavezanca
Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.
pooblaščenec – vložitev tožbe brez pooblastila – poziv na predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Prvostopenjsko sodišče je postopalo pravilno, ko je pooblaščenca tožečih strank pozvalo, da v danem roku predloži pooblastilo za zastopanje tožečih strank ali v istem roku izkaže njihovo odobritev za vložitev tožbe, ter ga hkrati opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. V nadaljevanju je zavrglo tožbo tožečih strank, za katere pooblastilo ni bilo predloženo ali le-to ni bilo pravilno. Z ostalimi tožečimi strankami, za katere je bilo pooblastilo predloženo, pa je postopek nadaljevalo.
pravočasnost grajanja procesnih napak – zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do dokaznega predloga – obrazložitev sodišča – vednost za kršitev
Stranka vse do izdaje izpodbijanega sklepa, v katerem ima sodišče še vedno možnost navesti razloge za zavrnitev predlaganega dokaza, ni mogla vedeti za storjeno kršitev. Ali je bila storjena kršitev, stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - male avtorske pravice - odpoved materialni avtorski pravici - dokazno breme – dela tujih avtorjev tarifa za uporabo avtorskih del – uporaba Pravilnika – exceptio illegalis –
Tožeča stranka je Pravilnik 2006 sprejela v nasprotju z zakonom (brez soglasja reprezentativnih združenj uporabnikov), zato ne more imeti pravne veljave.
V Republiki Sloveniji je upravljanje malih avtorskih pravic z zakonom prenešeno na kolektivno organizacijo (tožečo stranko).
V repertoar varovanih del sodijo vsa že objavljena neodrska glasbena dela domačih in tujih avtorjev. Zato je uporabnik (tožena stranka) tisti, ki je dolžan dokazati, da je predvajal avtorsko nevarovana glasbena dela.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zmanjšana vrednost nepremičnine – zahteva za plačilo odškodnine – rok za vložitev zahteve – novela ZDen–B
Ker o zahtevi za denacionalizacijo v času uveljavitve ZDen – B še ni bilo odločeno, je za vložitev zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti odvzete nepremičnine veljal 60 dnevni rok, ki se je iztekel 5. 1. 1999. Ker so predlagatelji ta rok zamudili, z zahtevkom za plačilo odškodnine ne morejo uspeti.
zaupanje v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je veljalo že v času pred uveljavitvijo SPZ in ZZK-1.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ne varuje brezpogojno, potrebna je namreč dobra vera. Ta se domneva. Izhodiščni položaj je namreč v načelu zaupanja v zemljiško knjigo, slaba vera pa je izjema, ki jo mora zatrjevati in dokazati nasprotnik. V zvezi s tem je treba upoštevati, da ima novi pridobitelj nepremičnine t. i. poizvedovalno (raziskovalno) dolžnost, ki se izkazuje skozi potrebno skrbnost, da razišče zunanje okoliščine, ki lahko kažejo na že obstoječo ali vsaj pričakovano pravico, s katero je nepremičnina, ki jo pridobiva, obremenjena.
Toženec je dolžan z ustrezno mero skrbnosti poizvedovati o morebitnih pravicah tretjih zgolj, v kolikor na takšno možnost nakazujejo določene okoliščine.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0068980
ZIZ člen 65. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8.
nedopustnost izvršbe - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - aktivna legitimacija tretjega
Procesna predpostavka tožbe za nedopustnost izvršbe je vezana na obstoj sklepa o zavrniti ugovora tretjega. To velja tudi tedaj, ko je bila izdaja takšnega sklepa napačna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
prodaja premoženja – sklep o prodaji – pomanjkljivost izreka – objava javne dražbe – seznam strojev in opreme – očitna pisna pomota – pritožba zoper sklep o prodaji
Navedeni seznam ne predstavlja samostojne sodne odločbe, temveč je sestavni del izreka sklepa o prodaji. Dejstvo, da le-ta ni bil objavljen, pa predstavlja pomanjkljivost prej navedenega sklepa, ki jo je potrebno uveljavljati v pritožbenem roku zoper ta sklep.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – usposabljanje delavca – vadba v telovadnici – vaje samoobrambe – obvezni treningi policistov
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju pravilno ugodilo, ker je ugotovilo, da je bila vadba organizirana v telovadnici, ki ni bila dovolj velika za 46 vadečih (23 parov), inštruktor ni dal jasnih navodil o izvedbi vaje, udeleženci pa niso bili oblečeni v ustrezna oblačila.