povrnitev bodoče škode – sprememba prisojene odškodnine – povrnitev premoženjske škode – denarna renta – višina denarne rente – trenutek upokojitve – možnost upokojitve ob izpolnitvi minimalnih pogojev – normalen tek stvari – dokazni standard
Dejanske ugotovitve, kdaj bi se tožnica upokojila, ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). Sodišče pri presoji upošteva okoliščine, ki jih je ob odločanju mogoče predvideti z zadostno stopnjo verjetnosti. Treba je torej presoditi, ali je večja verjetnost, da bi se tožnica upokojila ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ali pa bi z delom še nadaljevala in do kdaj.
Pri možnosti upokojitve ob izpolnjenosti minimalnih pogojev gre za pravico zavarovanca, ki jo lahko izkoristi ali pa ne in je zato ni mogoče brezpogojno razlagati v oškodovančevo breme pri odločitvi o odškodninski renti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost delodajalca – usposabljanje delavca – vadba v telovadnici – vaje samoobrambe – obvezni treningi policistov
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku po temelju pravilno ugodilo, ker je ugotovilo, da je bila vadba organizirana v telovadnici, ki ni bila dovolj velika za 46 vadečih (23 parov), inštruktor ni dal jasnih navodil o izvedbi vaje, udeleženci pa niso bili oblečeni v ustrezna oblačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077400
ZPP člen 1, 307. ZEN člen 8, 45, 46, 48, 49.
sodna poravnava – izvršilni naslov – potek meje – izpolnitev dogovora – izjava volje – oprava procesnih dejanj – sodelovanje v upravnem postopku – postopek parcelacije – evidentiranje meje – upravni postopek – civilno sodno varstvo – sodna pristojnost
Zahteva za podajo izjave volje, ki bi nadomestila procesno dejanje toženca v upravnem postopku – četudi sodi v okvir zaveze k aktivnemu ravnanju, dogovorjenem s sodno poravnavo – ni sestavni del civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama. Za kršitev pogodbene zaveze ima tožnik na razpolago druge (civilnopravne) sankcije, ne more pa v pravdnem postopku doseči toženčevega sodelovanja v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0076118
ZSZ člen 13, 13/1, 64. ZRPPNDL člen 55.
razlastitev – odmera odškodnine – status zemljišča – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – prekluzija v nepravdnem postopku
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta, ki je podlaga za razlastitev.
Tudi v t.i. predlagalnih nepravdnih postopkih velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku. Glede na to bi morale biti stranke konkretnega (predlagalnega) postopka, ki se je začel že leta 1991, na sistem prekluzij opozorjene.
V skladu s 55. členom ZRPPN je razlastitveni upravičenec dolžan izplačati odškodnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje tega sklepa do plačila.
preživninska obveznost – potrebe otroka – zmožnosti staršev – kredit preživninskega zavezanca
Odplačevanje posojil ne more imeti prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok, zato se v okviru finančnih zmožnosti toženke mesečni kredit za stanovanje ne upošteva.
pravica uporabe – dejanska uporaba zemljišča – posest – pridobitev lastninske pravice - lastninjenje
Pri pravici uporabe, ki je ostala po nacionalizaciji zemljišč v ožjih gradbenih okoliših bivšim lastnikom, je bilo odločilno, da so zemljišča, na katerih so prejšnji lastniki obdržali pravico uporabe, ta zemljišča tudi dejansko imeli v uporabi. Odsotnost posesti je praviloma izključevala pravico uporabe in to ne glede na to, ali je bila posest odvzeta z odločbo, ali pa je do opustitve posesti prišlo po odločitvi tistega, ki mu je pravica uporabe ostala po nacionalizaciji.
Po postavitvi vrtca toženi stranki pravice do uporabe nista mogli izvrševati, kar pomeni, da ob uveljavitvi ZLNDL nista imeli pravice uporabe, zato nista mogli postati lastnici sporne parcele.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074048
URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179. ZIZ člen 164, 64/2, 175, 175/1, 184, 192, 192/1, 192/2.
protipravno ravnanje sodnika – odškodninska odgovornost države – izvršba na nepremičnino – kršitev pravil izvršilnega postopka – izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine – odlog izvršbe – premoženjska škoda – izgubljen dobiček – uporabnina – nepremoženjska škoda – spor majhne vrednosti – nesklepčna tožba – materialno procesno vodstvo
Ker sodnica v izvršilnem postopku po pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine in plačilu kupnine ni izdala sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in torej ni ravnala v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZIZ, ki je jasna in ne dopušča različnih interpretacij, je ravnala protipravno, kar utemeljuje odškodninsko odgovornost RS.
denacionalizacija – vrnitev nepremičnine v naravi – zmanjšana vrednost nepremičnine – zahteva za plačilo odškodnine – rok za vložitev zahteve – novela ZDen–B
Ker o zahtevi za denacionalizacijo v času uveljavitve ZDen – B še ni bilo odločeno, je za vložitev zahteve za plačilo odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti odvzete nepremičnine veljal 60 dnevni rok, ki se je iztekel 5. 1. 1999. Ker so predlagatelji ta rok zamudili, z zahtevkom za plačilo odškodnine ne morejo uspeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – konkurenčna klavzula – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po 37. členu ZDR med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca na svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Sodišče prve stopnje se o tem, ali je občasno varovanje nočnih lokalov, ki ga je pri drugi družbi opravljal tožnik, dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožena stranka, ni izreklo. Poudarek je na dejavnosti, ki se pri delodajalcu dejansko opravljajo in ne na dejavnosti, ki jo ima delodajalec vpisano v registru. Sodišče prve stopnje je zato preuranjeno zaključilo, da ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
V pravdnem postopku mora biti stranki zagotovljena možnost, da brani svoje pravice in interese, njej pa je prepuščena odločitev, ali bo pravico izkoristila.
Ohlapno določeni stiki so možni v primeru, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja. Sicer morajo biti stiki določeni natančno in jasno tako, da jih je mogoče izvrševati.
Na tožnico odpade večji delež preživninske obveznosti, saj so njene preživninske zmožnosti bistveno večje od preživninskih zmožnosti toženca.
OZ člen 637, 639. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3.
podjemna pogodba - začasne situacije - dokončanje del - obračun vrednosti del - posebne gradbene uzance - jamčevalni zahtevek - znižanje plačila in povračilo škode - uzance
Posamezni račun, izdan na podlagi začasne situacije, ni poziv k prevzemu del in ne pomeni dokončanja del. Da bi lahko govorili o končanju del, bi morala biti izdana končna situacija in podpisan primopredajni zapisnik.
Ker tožena stranka ni ugovarjala količini izvedenih del ali zaračunanim cenam, so pravilno izstavljene začasne situacije postale samostojne denarne obveznosti, ki so dospele v dogovorjenem 15 dnevnem roku. Zato vprašanje dokončanja oziroma nedokončanja del za plačilo po začasnih situacijah ni relevantno, gre namreč za obračunavanje vrednosti del, izvedenih med gradnjo.
Tožnik je dokazal, da s toženko nista hotela tistega, kar sta izrazila navzven. Res ni dokazal, kaj sta v resnici hotela. A dokazno breme, kaj je bil prikriti posel, če ima iz njega do tožnika (isto ali kakšno drugo) terjatev, je na toženki. Seveda je močan indic, da je posel navidezen, če se dokaže tisti posel, ki ga je v resnici prikrival (vsebino in namen, causo prikritega posla), vendar to že na abstraktni ravni ne more biti tožnikov interes, s tem pa eo ipso tudi ne njegovo dokazno breme. Dovolj je, da dokaže, da „spodaj“ (izza navideznega posla) ni bilo nič, zato ni smiselno in ni treba, da bi moral konkretno dokaz(ov)ati, kaj je v resnici bilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068976
OZ člen 6, 6/1, 6/2, 131. ZDen člen 42, 42/6.
oblika vrnitve nepremičnine – odločitev denacionalizacijskega organa – odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve (dediča) drugim dedičem – skrbnost dobrega strokovnjaka
Zgolj zato, ker je denacionalizacijski organ odločil napačno (določil prenizko odškodnino) ni podana odškodninska odgovornost vlagatelja zahteve po ZDen preostalim dedičem denacionalizacijskega upravičenca. Vlagatelj ni pravni strokovnjak, zato od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Pravdni stranki sta imeli voljo skleniti pogodbo zgolj za solastni delež na zemljišču. Ker to zaradi zakonske ureditve, ki je veljala v času sklenitve pogodbe, ni bilo dopustno, je bila, vendar zgolj navidezno, sklenjena tudi pogodba za solastni del stavbe.
Pravica do uveljavljanja ničnosti res ne ugasne, vendar pa velja to pravilo le za uveljavljanje ničnosti v ožjem pomenu, ne pa tudi za uveljavljanje ničnosti v širšem pomenu, torej za obligacijske povračilne zahtevke. Takšni zahtevki praviloma zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri spoštovanju razpravnega načela gre namreč zgolj za to, da sodišče pri odločitvi upošteva zgolj dejstva, ki sta jih stranki navedli, brez pomena pa je, katera od njiju je to storila.
ZPP člen 396, 396/3. ZPP/57 člen 383, 383/1, 383/3. ZIZ člen 272.
obnova postopka – nemožnost obravnavanja pred sodiščem – nova dejstva in novi dokazi – pravočasnost predloga – prepozen predlog – subjektivni rok – objektivni rok – začasna odredba
Če stranka zamudi subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo, je sklicevanje na to, da objektivni rok ni potekel, brezpredmetno.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev dejansko opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
odškodninski zahtevek na podlagi ZPVAS - odškodnina iz naslova podržavljenega premoženja agrarne skupnosti - določitev odškodnine - vrsta postopka - pristojnost pravdnega sodišča – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – predhodno vprašanje
O tem, katero premoženje je bilo predlagateljem mogoče vrniti v naravi, je upravni organ že dokončno odločil. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na matičnem področju in jo mora sodišče prve stopnje spoštovati. Njegova naloga pri odločanju o predlogu predlagateljev je, da glede preostalega premoženja (ki ni bilo vrnjeno v naravi) ugotovi, ali obstojijo pogoji za določitev odškodnine, saj so predlagatelji upravičeni zahtevati odškodnino za vse parcele, na katerih zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev v naravi ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom. To nedvomno pomeni, da je predlagateljem kot članom gmajnske skupnosti potrebno omogočiti uživanje istih parcel, kot so jim bile odvzete in na enak način, če pa slednje ni mogoče, imajo pravico do odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker so stroški poslovanja v prvih treh mesecih leta naraščali in se je odločila za racionalizacijo poslovanja, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici zakonita.