Tožnik je vložil predlog, da se sodišču takoj izročijo listinski dokazi (zdravstvena kartoteka, listine medicine dela, listine pri delodajalcu), ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. Predlog za zavarovanje listinskih dokazov ni utemeljen, ker tožnik ni izkazal nevarnosti, da se dokazi pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba kasneje težja.
ZPP člen 212, 358, 358/1, 495, 495/1. OZ člen 199, 202.
obračunavanje čiščenja odpadnih voda - pogodba o uporabi infrastrukture - nujna in koristna gestija - spor majhne vrednosti - relativna kršitev določb postopka - trditveno in dokazno breme - dovoljen pritožbeni razlog
Trditev o višini stroška čiščenja tehnološke odpadne vode v Občini predstavlja element dejstvenega substrata, ki utemeljuje tožbo v smislu zagotovitve njene sklepčnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da takšno breme nosi tožnica.
Očitek o nepravilni razporeditvi procesnega (oziroma subjektivnega) trditvenega in dokaznega bremena utemeljuje obstoj relativne kršitve postopka, ta pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
Tožnik povračila stroškov pritožbe zoper sodbo ni uveljavljal skupaj s pritožbo, temveč šele po izteku pritožbenega roka v ponovljenem postopku, potem, ko je bila sodba v revizijskem postopku razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbe.
stroški izvršitelja - instrukcijski rok – izdaja sklepa o stroških
Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja.
predlog za nadaljevanje izvršbe – izvršba na denarno terjatev – rubež denarne terjatve – opredelitev denarne terjatve – sklep o ugovoru
Kolikor upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, torej mora biti opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/1, 156/2, 157, 259.
starostna pokojnina – uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenehalo dne 30. 12. 2010, ko je že izpolnjeval pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do starostne pokojnine od 31. 12. 2010 dalje, ki se mu od tedaj dalje tudi izplačuje, kljub temu da je zahtevo za priznanje starostne pokojnine vložil šele dne 3. 1. 2011. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine z dnem, ko je dopolnil določeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo in določeno starost in ni (več) vključen v obvezno zavarovanje.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijavljene terjatve – pravočasna prijava navadne terjatve – pridobitev lastninske pravice
S sklicevanjem na razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 96/2013 pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. V citirani zadevi stečajni dolžnik ni dolžnik upnika, pač pa le zastavitelj za tuj dolg. Lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine pa je stečajni dolžnik postal šele po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatve, in sicer z vpisom v zemljiško knjigo, zato pred tem upnik ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom sploh ni mogel prijaviti.
SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5, 299, 299/4, 299/5, 299/7.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave – izločitvena pravica – prekluzivni rok – pogojna prijava terjatve – sprememba sodne prakse – faze stečajnega postopka – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini po začetku stečajnega postopka – hipoteka
Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.
Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.
KZ-1 člen 83, 217, 217/1. --------------------- Op. št. (1): Kazenski zakonik s komentarjem, prof. dr. Ivan Bele, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 564.
Sodišče namreč pri odločanju ugotavlja, ali je podana ena ali več takih okoliščin, ki so pomembne za izbris v tem pomenu, da pri individualno določenem obsojencu upravičujejo izbris v krajšem času kot pri drugih, pri čemer je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zaključilo, da prošnji obsojenke ne more ugoditi iz razloga, ker zoper njo teče kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kar je ovira za izbris obsodbe iz kazenske evidence in hkrati tista (druga) okoliščina, ki ne dovoljuje izbrisa obsodbe oziroma ne dopušča privilegirati obsojenke nasproti drugim obsojencem. Temu stališču se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Odločitev je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo po presoji obsojenkine prošnje, kjer navaja le, da bi bila obsodba, ker opravlja funkcijo direktorice, škodljiva za poslovanje podjetja, če ne bi bila izbrisana, ter presoji okoliščine, da teče zoper njo kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.4.2013, ki je postal pravnomočen 25.5.2013, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, sta dolžnika s takšno odločitvijo dosegla svoj interes, ki sta ga glede na pritožbene navedbe zasledovala s pritožbo, vloženo dne 19.10.2012. Zato tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, dolžnika ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja in tako nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 24.9.2012, saj je ta naknadno odpadel.
udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku - priglasitev udeležbe - pravočasnost vložitve pravnega sredstva
Oseba iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec šele od trenutka, ko priglasi svojo udeležbo. Ker pritožnik pred vložitvijo ugovora svoje udeležbe ni priglasil, mu sodišče prve stopnje ni moglo vročiti sklepa o vpisu, še manj pa bi to moralo in smelo storiti. Sklep o dovolitvi vpisa je postal pravnomočen, ko se je iztekel rok za vložitev ugovora osebam, ki so bile v tistem trenutku udeleženci postopka, zato je vložitev ugovora po tem roku prepozna.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Ker tožeča stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe oziroma rokovnega predloga, za vsebinsko obravnavanje predmetne tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke.
seznam dolžnikovega premoženja - razlaga pojma „med postopkom“
V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel izvršilni postopek na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edinem sredstvu izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v svojih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074622
ZGD člen 258. ZPP člen 282, 282/5.
odškodninska odgovornost direktorja – škodljiv posel – veriženje pogodb – protipravnost – sodba na podlagi stanja spisa – pogoji – pravica do izjave.
Tožeča stranka sicer res ni prišla na drugi narok za glavno obravnavo, vendar pa tožena stranka ni niti predlagala izdaje takšne sodbe niti ni bil predhodno izveden narok, na katerem bi se izvajali dokazi.
Zatrjevano neutemeljeno veriženje pogodb in s tem financiranje „vmesnih“ družb praviloma ni skladno s pravili managerske stroke in ekonomsko učinkovitim vodenjem podjetja, razen če je tak posel poslovno upravičen in smotrn za družbo. Tovrstno ravnanje je zato lahko v nasprotju s pravili stroke in kot tako protipravno. Tožena stranka bi se svoje odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je sprejela poslovno odločitev, ki je bila glede na finančni položaj podjetja potrebna in ustrezna.
dovolitev izvršbe – ločitveni upnik – dodatno sredstvo izvršbe – potrjena prisilna poravnava
Dokler ni znano, v kakšni višini bo upnik poplačan z uresničitvijo ločitvene pravice, ni možno natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, zaradi česar je upnik preuranjeno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe (z dodatnim izvršilnim sredstvom).
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
pomotni vpis - novela ZZK-1C - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice
Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.
ZPP člen 343, 343/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3.
zavrženje pritožbe – pravni interes – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse – premoženjsko stanje
Tožnica je dosegla zahtevano sodno varstvo, zato nima pravnega interesa za pritožbo. Če pravni interes ni podan, vsebinsko obravnavanje pritožbe ni dovoljeno.
Sodišče prve stopnje se pri odločanju o tožničinem ugovoru zoper plačilni nalog ni bilo dolžno in se tudi ni smelo ukvarjati s tožničinim premoženjskim stanjem.