dovolitev izvršbe – ločitveni upnik – dodatno sredstvo izvršbe – potrjena prisilna poravnava
Dokler ni znano, v kakšni višini bo upnik poplačan z uresničitvijo ločitvene pravice, ni možno natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, zaradi česar je upnik preuranjeno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe (z dodatnim izvršilnim sredstvom).
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadomestilo celotno obrazložitev sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, za katerega meni, da je odločitev v izreku pravilna. Vendar z nadomestitvijo celotne obrazložitve prvotnega sklepa sodišče prve stopnje ni zgolj popravilo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne ali računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076601
ZASP člen 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/3. ZPP člen 133, 133/1.
sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo – skupni sporazum – tarifa – civilna kazen – vročanje podjetniku posamezniku
Pri oblikovanju tarife so pogodbene stranke skupnega sporazuma v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Ta je, da lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Plačevanje ali neplačevanje nadomestila pa ni tista okoliščina, ki jo ima v mislih 3. točka četrtega odstavka 157. člena ZASP.
SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5, 299, 299/4, 299/5, 299/7.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave – izločitvena pravica – prekluzivni rok – pogojna prijava terjatve – sprememba sodne prakse – faze stečajnega postopka – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini po začetku stečajnega postopka – hipoteka
Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.
Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6. ZZK-1C člen 93, 93/4.
obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - stara zemljiškoknjižna zadeva
Kljub dejstvu, da je bil zemljiškoknjižni postopek začet pred uvedbo elektronskega poslovanja v zemljiški knjigi in dejstvu, da je nasprotnega udeleženca pooblaščenec začel zastopati šele v ugovornem postopku, bi skladno s prehodno določbo četrtega odstavka 93. člena ZZK-1C moral pooblaščenec ugovor vložiti elektronsko, na kar je bil nasprotni udeleženec tudi ustrezno poučen v pravnem pouku sklepa o dovolitvi vpisa.
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na delovnem mestu z omejitvami. Ker ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, bi se za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine moral prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o invalidnosti. Ker tega ni storil, saj kot tujec nima osebnega delovnega dovoljenja, nima pravice do invalidske pokojnine.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.
sodba na podlagi pripoznave – vročitev tožbe – pravna oseba – dan odpošiljanja priporočene pošiljke -popis oddanih pošiljk – prepozen odgovor na tožbo
Dan odpošiljanja sporne pošiljke priporočeno po pošti ni razviden zgolj iz prejemne štampiljke sodišča prve stopnje, temveč tudi iz pripete ovojnice, v kateri je prispela pošiljka, na kateri je odtisnjen poštni žig z označbo "RA ... 0 SI" ter datumom 29. 9. 2011 in uro 14. 13.
nepravdni postopek – stroški postopka – začasni zastopnik
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je v tem primeru potrebno uporabiti 2. točko tarifne številke 3101, ki določa, da je v primeru, ko je v nepravdnem postopku dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča, nagrada znižana na količnik 0,8. V konkretnem primeru namreč začasni zastopnik ni vložil nobene pisne vloge, temveč je le prejel odločitev sodišča, hkrati pa se je udeležil tudi narokov, za kar pa mu gre posebna nagrada za narok.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prerekanje dejstev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo trditvam tožene stranke, da prodaja stanovanj spada v okvir njene poslovne dejavnosti, ker tožeča stranka naj ne bi prerekala tega dejstva. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo nasprotne trditve tožeče stranke v odgovoru na ugovor in se v izpodbijanem sklepu z njimi ni ukvarjalo.
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
pomotni vpis - novela ZZK-1C - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice
Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.
stroški izvršitelja - instrukcijski rok – izdaja sklepa o stroških
Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja.
Tožnik povračila stroškov pritožbe zoper sodbo ni uveljavljal skupaj s pritožbo, temveč šele po izteku pritožbenega roka v ponovljenem postopku, potem, ko je bila sodba v revizijskem postopku razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbe.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Ker tožeča stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe oziroma rokovnega predloga, za vsebinsko obravnavanje predmetne tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074622
ZGD člen 258. ZPP člen 282, 282/5.
odškodninska odgovornost direktorja – škodljiv posel – veriženje pogodb – protipravnost – sodba na podlagi stanja spisa – pogoji – pravica do izjave.
Tožeča stranka sicer res ni prišla na drugi narok za glavno obravnavo, vendar pa tožena stranka ni niti predlagala izdaje takšne sodbe niti ni bil predhodno izveden narok, na katerem bi se izvajali dokazi.
Zatrjevano neutemeljeno veriženje pogodb in s tem financiranje „vmesnih“ družb praviloma ni skladno s pravili managerske stroke in ekonomsko učinkovitim vodenjem podjetja, razen če je tak posel poslovno upravičen in smotrn za družbo. Tovrstno ravnanje je zato lahko v nasprotju s pravili stroke in kot tako protipravno. Tožena stranka bi se svoje odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je sprejela poslovno odločitev, ki je bila glede na finančni položaj podjetja potrebna in ustrezna.
predlog za nadaljevanje izvršbe – izvršba na denarno terjatev – rubež denarne terjatve – opredelitev denarne terjatve – sklep o ugovoru
Kolikor upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, torej mora biti opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva.
sklep o domiku – razlogi za izpodbijanje sklepa o domiku – izjava kupca o povezanosti z upnikom – opredelitev do izjave
Sodišče prve stopnje se v sklepu o domiku ni dolžno opredeliti do izjave kupca, ali je z upnikom povezana oseba, in odgovora dolžnika na to izjavo, saj bosta ti izjavi oziroma vlogi relevantni šele takrat, ko bo sodišče odločalo o delitvi kupnine, in ne prej.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 111, 111/2, 112, 112/2, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 10, 10/4, 13, 13/1, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – redno pravno sredstvo – pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča – revizija – obveznost plačila sodne takse – vročanje – fikcija vročitve – pravočasnost pritožbe
Toženka je uveljavljala pravno sredstvo zoper odločitev pritožbenega sodišča. Rednega pravnega sredstva zoper takšno odločitev ni. Zato je prvostopenjsko sodišče štelo, da toženka zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo, ki je sicer izredno pravno sredstvo. Ker pa je bilo navedeno pravno sredstvo vloženo v postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, jo je prvostopenjsko sodišče nepravilno pozvalo na njeno plačilo.