Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na delovnem mestu z omejitvami. Ker ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, bi se za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine moral prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o invalidnosti. Ker tega ni storil, saj kot tujec nima osebnega delovnega dovoljenja, nima pravice do invalidske pokojnine.
ZFPPIPP člen 79, 79/1, 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/1, 354, 355. ZPP člen 337. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja člen 7, 7/2.
nadomestilo za vnovčenje in razdelitev stečajne mase – nagrada upravitelja – obstoj razdelitvene mase – osnova za izračun nadomestila – dopustnost navajanja pritožbenih novot – stečajni upravitelj
Stečajni upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti. Zato določilo prvega odstavka 337. člena ZPP o prepovedi navajanja novot v pritožbi zanj ne velja.
Osnovo za izračun nadomestila predstavlja višina zneska vnovčenega premoženja, ki je predmet razdelitve ne glede na to ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prerekanje dejstev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo trditvam tožene stranke, da prodaja stanovanj spada v okvir njene poslovne dejavnosti, ker tožeča stranka naj ne bi prerekala tega dejstva. Vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo nasprotne trditve tožeče stranke v odgovoru na ugovor in se v izpodbijanem sklepu z njimi ni ukvarjalo.
udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku - priglasitev udeležbe - pravočasnost vložitve pravnega sredstva
Oseba iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec šele od trenutka, ko priglasi svojo udeležbo. Ker pritožnik pred vložitvijo ugovora svoje udeležbe ni priglasil, mu sodišče prve stopnje ni moglo vročiti sklepa o vpisu, še manj pa bi to moralo in smelo storiti. Sklep o dovolitvi vpisa je postal pravnomočen, ko se je iztekel rok za vložitev ugovora osebam, ki so bile v tistem trenutku udeleženci postopka, zato je vložitev ugovora po tem roku prepozna.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijavljene terjatve – pravočasna prijava navadne terjatve – pridobitev lastninske pravice
S sklicevanjem na razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 96/2013 pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. V citirani zadevi stečajni dolžnik ni dolžnik upnika, pač pa le zastavitelj za tuj dolg. Lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine pa je stečajni dolžnik postal šele po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatve, in sicer z vpisom v zemljiško knjigo, zato pred tem upnik ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom sploh ni mogel prijaviti.
ZPP člen 343, 343/4. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3.
zavrženje pritožbe – pravni interes – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse – premoženjsko stanje
Tožnica je dosegla zahtevano sodno varstvo, zato nima pravnega interesa za pritožbo. Če pravni interes ni podan, vsebinsko obravnavanje pritožbe ni dovoljeno.
Sodišče prve stopnje se pri odločanju o tožničinem ugovoru zoper plačilni nalog ni bilo dolžno in se tudi ni smelo ukvarjati s tožničinim premoženjskim stanjem.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadomestilo celotno obrazložitev sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, za katerega meni, da je odločitev v izreku pravilna. Vendar z nadomestitvijo celotne obrazložitve prvotnega sklepa sodišče prve stopnje ni zgolj popravilo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne ali računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076601
ZASP člen 157, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/3. ZPP člen 133, 133/1.
sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo – skupni sporazum – tarifa – civilna kazen – vročanje podjetniku posamezniku
Pri oblikovanju tarife so pogodbene stranke skupnega sporazuma v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Ta je, da lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Plačevanje ali neplačevanje nadomestila pa ni tista okoliščina, ki jo ima v mislih 3. točka četrtega odstavka 157. člena ZASP.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.
stroški izvršitelja - instrukcijski rok – izdaja sklepa o stroških
Sodišče prve stopnje mora res, kot navaja dolžnik v pritožbi, na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ o stroških odločiti v 8 dneh od prejema zahteve. Vendar gre za instrukcijski rok in če se ga sodišče prve stopnje ni držalo, ne pomeni, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/1, 156/2, 157, 259.
starostna pokojnina – uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenehalo dne 30. 12. 2010, ko je že izpolnjeval pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do starostne pokojnine od 31. 12. 2010 dalje, ki se mu od tedaj dalje tudi izplačuje, kljub temu da je zahtevo za priznanje starostne pokojnine vložil šele dne 3. 1. 2011. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine z dnem, ko je dopolnil določeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo in določeno starost in ni (več) vključen v obvezno zavarovanje.
Uradno tožena stranka sina ni več dolžna preživljati, vendar pa je kljub temu potrebno upoštevati pri presoji vseh okoliščin tudi premoženjsko stanje njenih družinskih članov.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice – izpolnjevanje pogojev za vpis – overitev podpisa
Glede na določbo 234. člena ZZK-1 mora biti iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1).
sodba na podlagi pripoznave – vročitev tožbe – pravna oseba – dan odpošiljanja priporočene pošiljke -popis oddanih pošiljk – prepozen odgovor na tožbo
Dan odpošiljanja sporne pošiljke priporočeno po pošti ni razviden zgolj iz prejemne štampiljke sodišča prve stopnje, temveč tudi iz pripete ovojnice, v kateri je prispela pošiljka, na kateri je odtisnjen poštni žig z označbo "RA ... 0 SI" ter datumom 29. 9. 2011 in uro 14. 13.
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
pomotni vpis - novela ZZK-1C - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice
Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.
Tožnik je vložil predlog, da se sodišču takoj izročijo listinski dokazi (zdravstvena kartoteka, listine medicine dela, listine pri delodajalcu), ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. Predlog za zavarovanje listinskih dokazov ni utemeljen, ker tožnik ni izkazal nevarnosti, da se dokazi pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba kasneje težja.
ZPP člen 212, 358, 358/1, 495, 495/1. OZ člen 199, 202.
obračunavanje čiščenja odpadnih voda - pogodba o uporabi infrastrukture - nujna in koristna gestija - spor majhne vrednosti - relativna kršitev določb postopka - trditveno in dokazno breme - dovoljen pritožbeni razlog
Trditev o višini stroška čiščenja tehnološke odpadne vode v Občini predstavlja element dejstvenega substrata, ki utemeljuje tožbo v smislu zagotovitve njene sklepčnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da takšno breme nosi tožnica.
Očitek o nepravilni razporeditvi procesnega (oziroma subjektivnega) trditvenega in dokaznega bremena utemeljuje obstoj relativne kršitve postopka, ta pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.