Uradno tožena stranka sina ni več dolžna preživljati, vendar pa je kljub temu potrebno upoštevati pri presoji vseh okoliščin tudi premoženjsko stanje njenih družinskih članov.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/1, 156/2, 157, 259.
starostna pokojnina – uveljavitev pravice
Tožnik, ki mu je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenehalo dne 30. 12. 2010, ko je že izpolnjeval pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do starostne pokojnine od 31. 12. 2010 dalje, ki se mu od tedaj dalje tudi izplačuje, kljub temu da je zahtevo za priznanje starostne pokojnine vložil šele dne 3. 1. 2011. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine z dnem, ko je dopolnil določeno pokojninsko oziroma zavarovalno dobo in določeno starost in ni (več) vključen v obvezno zavarovanje.
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
pomotni vpis - novela ZZK-1C - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice
Poprava pomote je v okviru postopka po 200. členu ZZK-1 dopustna le, če oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, s tako popravo soglaša.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6. ZZK-1C člen 93, 93/4.
obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - stara zemljiškoknjižna zadeva
Kljub dejstvu, da je bil zemljiškoknjižni postopek začet pred uvedbo elektronskega poslovanja v zemljiški knjigi in dejstvu, da je nasprotnega udeleženca pooblaščenec začel zastopati šele v ugovornem postopku, bi skladno s prehodno določbo četrtega odstavka 93. člena ZZK-1C moral pooblaščenec ugovor vložiti elektronsko, na kar je bil nasprotni udeleženec tudi ustrezno poučen v pravnem pouku sklepa o dovolitvi vpisa.
Tožnik je vložil predlog, da se sodišču takoj izročijo listinski dokazi (zdravstvena kartoteka, listine medicine dela, listine pri delodajalcu), ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. Predlog za zavarovanje listinskih dokazov ni utemeljen, ker tožnik ni izkazal nevarnosti, da se dokazi pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba kasneje težja.
ZPP člen 212, 358, 358/1, 495, 495/1. OZ člen 199, 202.
obračunavanje čiščenja odpadnih voda - pogodba o uporabi infrastrukture - nujna in koristna gestija - spor majhne vrednosti - relativna kršitev določb postopka - trditveno in dokazno breme - dovoljen pritožbeni razlog
Trditev o višini stroška čiščenja tehnološke odpadne vode v Občini predstavlja element dejstvenega substrata, ki utemeljuje tožbo v smislu zagotovitve njene sklepčnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da takšno breme nosi tožnica.
Očitek o nepravilni razporeditvi procesnega (oziroma subjektivnega) trditvenega in dokaznega bremena utemeljuje obstoj relativne kršitve postopka, ta pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopusten.
udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku - priglasitev udeležbe - pravočasnost vložitve pravnega sredstva
Oseba iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1 je udeleženec šele od trenutka, ko priglasi svojo udeležbo. Ker pritožnik pred vložitvijo ugovora svoje udeležbe ni priglasil, mu sodišče prve stopnje ni moglo vročiti sklepa o vpisu, še manj pa bi to moralo in smelo storiti. Sklep o dovolitvi vpisa je postal pravnomočen, ko se je iztekel rok za vložitev ugovora osebam, ki so bile v tistem trenutku udeleženci postopka, zato je vložitev ugovora po tem roku prepozna.
URS člen 158. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 224, 224/1, 225, 225/4. ZPP člen 2, 181, 181/1, 285, 286. ZDSS-1 člen 75, 75/2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 56, 58, 58/1, 59. ZPIZ člen 27, 34, 123, 296. ZPIZ-1 člen 256, 256/1.
nadomestilo plače za čas čakanja – pravnomočna odločba – spremenjena delovna zmožnost
Tožniku je bila z odločbo toženca priznana pravica do
nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu od 1. 9. 1999 dalje. Ker je ta odločba postala dokončna in pravnomočna, je toženec tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 1. 4. 1992 dalje utemeljeno zavrgel.
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na delovnem mestu z omejitvami. Ker ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, bi se za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine moral prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o invalidnosti. Ker tega ni storil, saj kot tujec nima osebnega delovnega dovoljenja, nima pravice do invalidske pokojnine.
sodba na podlagi pripoznave – vročitev tožbe – pravna oseba – dan odpošiljanja priporočene pošiljke -popis oddanih pošiljk – prepozen odgovor na tožbo
Dan odpošiljanja sporne pošiljke priporočeno po pošti ni razviden zgolj iz prejemne štampiljke sodišča prve stopnje, temveč tudi iz pripete ovojnice, v kateri je prispela pošiljka, na kateri je odtisnjen poštni žig z označbo "RA ... 0 SI" ter datumom 29. 9. 2011 in uro 14. 13.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijavljene terjatve – pravočasna prijava navadne terjatve – pridobitev lastninske pravice
S sklicevanjem na razveljavitveni sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 96/2013 pritožnik ne more doseči drugačne odločitve. V citirani zadevi stečajni dolžnik ni dolžnik upnika, pač pa le zastavitelj za tuj dolg. Lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine pa je stečajni dolžnik postal šele po preteku trimesečnega roka za prijavo terjatve, in sicer z vpisom v zemljiško knjigo, zato pred tem upnik ločitvene pravice v stečajnem postopku nad dolžnikom sploh ni mogel prijaviti.
seznam dolžnikovega premoženja - razlaga pojma „med postopkom“
V obravnavani zadevi je izkazano, da je pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe tekel izvršilni postopek na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet kot edinem sredstvu izvršbe. Ko se je izkazalo, da izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi izvršbe. Po prejemu tega sklepa je upnik še pred njegovo pravnomočnostjo predlagal, da se dolžniku odredi, da predloži seznam svojega premoženja. Upnik je opravil procesno dejanje (vložil predlog) v času, ko sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe na edino sredstvo izvršbe še ni bil pravnomočen in je bil izvršilni postopek še v teku. Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je tako postal pravnomočen, vendar le v svojih časovnih mejah, ki obsegajo pravno razmerje, kakršno obstaja v času do ustavitve postopka.
nepravdni postopek – stroški postopka – začasni zastopnik
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je v tem primeru potrebno uporabiti 2. točko tarifne številke 3101, ki določa, da je v primeru, ko je v nepravdnem postopku dejavnost odvetnika omejena zgolj na postavitev enega zahtevka in na prejem odločitve sodišča, nagrada znižana na količnik 0,8. V konkretnem primeru namreč začasni zastopnik ni vložil nobene pisne vloge, temveč je le prejel odločitev sodišča, hkrati pa se je udeležil tudi narokov, za kar pa mu gre posebna nagrada za narok.
predlog za nadaljevanje izvršbe – izvršba na denarno terjatev – rubež denarne terjatve – opredelitev denarne terjatve – sklep o ugovoru
Kolikor upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da jo je mogoče individualizirati, torej mora biti opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074622
ZGD člen 258. ZPP člen 282, 282/5.
odškodninska odgovornost direktorja – škodljiv posel – veriženje pogodb – protipravnost – sodba na podlagi stanja spisa – pogoji – pravica do izjave.
Tožeča stranka sicer res ni prišla na drugi narok za glavno obravnavo, vendar pa tožena stranka ni niti predlagala izdaje takšne sodbe niti ni bil predhodno izveden narok, na katerem bi se izvajali dokazi.
Zatrjevano neutemeljeno veriženje pogodb in s tem financiranje „vmesnih“ družb praviloma ni skladno s pravili managerske stroke in ekonomsko učinkovitim vodenjem podjetja, razen če je tak posel poslovno upravičen in smotrn za družbo. Tovrstno ravnanje je zato lahko v nasprotju s pravili stroke in kot tako protipravno. Tožena stranka bi se svoje odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je sprejela poslovno odločitev, ki je bila glede na finančni položaj podjetja potrebna in ustrezna.
SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5, 299, 299/4, 299/5, 299/7.
prijava terjatve in ločitvene pravice – pravočasnost prijave – izločitvena pravica – prekluzivni rok – pogojna prijava terjatve – sprememba sodne prakse – faze stečajnega postopka – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini po začetku stečajnega postopka – hipoteka
Določilo prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP predvideva prijavo le tistih terjatev, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Ta trimesečni rok je prekluzivni rok materialnega prava. Tovrstni roki so poseg v pričakovano pravico, v stvarno pravico, v pravico do prednostnega poplačila iz zastavljenega premoženja. Zato sodišče prve stopnje z analogno uporabo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP ne sme širiti učinkov prekluzivnega roka za situacije izven tistih, ki so v zakonu izrecno urejene.
Za preizkus pravočasnosti predmetne prijave je odločilno vprašanje faze stečajnega postopka, v kateri je bila vložena prijava.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice – izpolnjevanje pogojev za vpis – overitev podpisa
Glede na določbo 234. člena ZZK-1 mora biti iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina – procesna predpostavka za uveljavljanje zahtevka – nadzorstvena pritožba – rokovni predlog
Ker tožeča stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe oziroma rokovnega predloga, za vsebinsko obravnavanje predmetne tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke.