vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - očitno neupravičen razlog - vročanje sodnega pisanja - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost za ravnanje zaposlenih
Upravičenost zamude se presoja po subjektivnih kriterijih, torej se upošteva tudi osebne lastnosti stranke (pri pravnih osebah je pričakovana skrbnost večja kot pri fizičnih osebah).
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami.
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpis naroka in izvedba dokazov nista obligatorna. Sodišče naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne razpiše takrat, ko se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065300
ZOZP člen 7, 7/2. OZ člen 120, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – obvezno zavarovanje v prometu – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji zavarovanja – ugotavljanje alkoholiziranosti – zapustitev kraja prometne nezgode – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda dolžnika
Škoda tožnice je sicer dospela s trenutkom izplačila odškodnine oškodovancem, vendar ni nujno, da zavezanec za regres takoj tudi izve za izplačilo s strani zavarovalnice. Potrebno je namreč ugotoviti, kdaj pride zavezanec za regres v zamudo. Kadar rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost.
Nova dejstva in dokazi, ki jih lahko predlaga stranka v pritožbi, s katero se izpodbija sodba sodišča prve stopnje o določeni preživnini za otroka, morajo biti vezana na časovno obdobje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Če je razpisana pritožbena obravnava, pravdne stranke po preteku roka za pritožbo ali odgovora na pritožbo (do razpisa pritožbene obravnave in na pritožbeni obravnavi), ne smejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Le v primeru, če pritožbeno sodišče dopolni dokazni postopek na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 408. člena ZPP, lahko pravdne stranke predlagajo nova dejstva in dokaze tudi po vloženi pritožbi, vendar le v okviru dopolnjenega postopka.
Sodišče mora v sodbi denarno oceniti, kakšni so skupni mesečni stroški (oziroma letni stroški) za otroka, navedeni skupni strošek pa mora biti preverljiv skozi ugotovljene posamezne potrebe otroka, vsaj na način, kot so opredeljene v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR in glede drugih stroškov, ki odločilno (stroškovno) vplivajo na zadovoljevanje potreb otroka, ki sicer niso taksativno naštete v citiranem členu.
Otroškega dodatek ni namenjen zniževanju preživninska bremena preživninskih zavezancev, ker je preživninsko breme posameznega zavezanca določeno glede na njegove finančne zmožnosti, ob upoštevanju potreb otroka in razmejitvi finančnega bremena med preživninska zavezanca. Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primeru, ko preživninska zavezanca nimata dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb otroka.
sklep o kaznovanju – žaljiva vloga – zahteva za izločitev sodnika – stvarna pristojnost
Kaznovanje po 109. členu ZPP ne pomeni kaznovanje za kaznivo dejanje, temveč je kot žalitev možno opredeliti vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga izraža sovraštvo, prezir ali zasmehovanje.
Ker je bila (prvotna) pritožba naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani in pri njem tudi vložena, ni mogoče šteti, da bi šlo za očitno pomoto. Prav tako pa napake ni mogoče obravnavati kot nevednost, saj je bila stranka v pravnem pouku izrecno pravilno poučena, pri katerem sodišču mora pritožbo vložiti.