ZZZDR člen 12, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 70, 70-6, 72, 212, 215, 285, 286, 286/4.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – dohodek – podatki o višini zaslužka – prispevek staršev – skrb za dom in družino
Ob odsotnosti trditev o višini zaslužka (tožnica jih je namerno prikrila „ker je šlo deloma za zaslužke brez davkov in ker bi lahko prišlo do kazenskega pregona“), sodišče ni moglo presojati, kako to vpliva na njen delež na skupnem premoženju in je pravilno zaključilo, da ni dokazala večjega deleža na skupnem premoženju.
ZPP člen 80, 81, 81/5. ZIZ člen 15. ZPUOOD člen 18.
procesna sposobnost – neodpravljive pomanjkljivosti – izbris družbe brez likvidacije – ustavitev izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji sklepa o izvršbi spregledalo, da dolžnik ne obstaja, vendar ker na procesno sposobnost strank pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka in ker je v fazi, ko je z vročanjem sklepa o izvršbi začelo opravljati izvršbo, ugotovilo, da so podane ovire procesne pravne narave za opravo izvršbe in vodenje izvršilnega postopka, ki jih v tem postopku ni mogoče odpraviti, je postopalo pravilno, ko je predmetni izvršilni postopek ustavilo.
izredna pravna sredstva – revizija – nedovoljenost revizije –zavrženje
Tožeča stranka je v tožbi označila vrednost spornega predmeta na 10.000,00 EUR. Glede na takšno vrednost spornega predmeta v tej zadevi je sodišče prve stopnje revizijo tožeče stranke pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva je potrebno najti ravnotežje med zahtevo po zagotavljanju varnosti otrok in takšno organizacijo vzgoje in varstva, ki otrokom dovoljuje določeno mero samostojnosti, v skladu s starostjo in zmožnostmi.
Sodišče prve stopnje je tudi ob izvedenih in ocenjenih dokazih nato pravilno zaključilo, da Stanovanjski zakon predpisuje pisnost najemne pogodbe v svojem 84. členu SZ-1, vendar pa hkrati za pomanjkanje pisne oblike niso določene sankcije, zato so veljavni tudi ustni dogovori še posebej, če se uresničujejo.
ZFPPIPP člen 21, 46, 103, 103/5, 103/6, 271. ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – načelo enakega obravnavanja upnikov – prednostne terjatve – navadne terjatve – terjatev iz naslova plač – vedenje o insolventnosti – zaslišanje stranke
Terjatve tožene stranke iz naslova plač ne predstavljajo prednostnih terjatev, saj gre za plače za obdobje, ki je več kot tri mesece pred začetkom stečajnega postopka. Taka terjatev pa je navadna terjatev.
Toženec trdi, da ni prejel ničesar, do česar ne bi bil upravičen. Tožencu nihče ne očita, da bi storil kaj takega. Zaradi začetka stečajnega postopka pa je treba izenačiti položaj upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, če sta seveda izpolnjena objektivni in subjektivni element izpodbojnosti.
Iz ugovora jasno izhaja, da dolžnik ne zanika obstoja obligacijskega razmerja. Navaja zgolj, da mu same listine, ki so navedene v predlogu za izvršbo, niso poznane in jih nikoli ni prejel, jasno pa navaja, da sta stranki bili v poslovnem razmerju in če vtoževana terjatev izhaja iz tega poslovnega razmerja, taka terjatev ni utemeljena, pri čemer navaja tudi razloge za neutemeljenost terjatve.
bianco menica – lastna trasirana menica – kraj plačila – menica brez protesta – ugovori iz temeljnega razmerja – bistvene sestavine menice – nadomestne bistvene sestavine
Kraj plačila ni tista bistvena menična sestavina menice, brez katere bi bila menica neveljavna; gre namreč za nadomestno oz. domnevano bistveno sestavino, za katero, če ni navedena v menici, vsebuje zakon predpostavko, in sicer v tretjem odstavku 2. člena ZM.
prijava izločitvene pravice - preizkus prijave izločitvene pravice - prijava po roku izločitvene pravice
Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja.
Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP – opravi se poznejši preizkus izločitvenih pravic.
izbris izvedene pravice - overitev po tujem notarju
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da veljajo posebni pogoji iz 37. in 38. člena ZZK-1 le pri zemljiškoknjižnih dovolilih, s katerimi se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, medtem, ko gre v obravnavanem primeru le za izbris izvedene pravice. V takšnih okoliščinah je stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljenja storitev ni mogoče opravičiti iz razlogov javnega reda.
Pogoj za presumpcijo umika tožbe je (pravilna) vročitev naloga za plačilo sodne takse, v katerem je stranki določen rok za plačilo sodne takse ter je ta opozorjena na posledice neplačila sodne takse.
OZ člen 3, 8, 15, 18, 22, 28, 28/2, 51, 51/1, 73, 118, 119, 190, 190/3, 193, 346, 587. SPZ člen 37, 38, 38/1, 66, 66/1, 66/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286b.
zastaranje kondikcijskega zahtevka - tek roka - neupravičeno zastopanje - konkludentno ravnanje - uporaba stanovanja - najemna pogodba - solastnina
Zastaralni rok, čeprav izjava neupravičenega zastopnika (tožena stranka) o sklenitvi pogodbe neupravičeno zastopanega ne zavezuje, ne more začeti teči, dokler je s takšno izjavo volje še vezana druga pogodbena stranka (tožeča stranka). To pa je v obravnavanem primeru vse dotlej, dokler je tožeča stranka glede na lastno pogodbeno zavezo v dobri veri upravičeno izhajala iz prepričanja, da je bila sporna pogodba veljavno sklenjena oziroma je še lahko realno pričakovala, da bo odobritev neupravičeno zastopanega podana.
Glede na dogovor v dodatku k kupoprodajni pogodbi, skladno s katerim je tožena stranka po poteku 18 mesečnega roka, ko je imela pravico do brezplačne rabe prodanega stanovanja oziroma solastnega dela le-tega, z uporabo stanovanja lahko nadaljevala na osnovi najemnega razmerja, pa sta pravdni stranki, tožena stranka s tem, ko je sporno stanovanje uporabljala še tudi po poteku 18 mesečnega obdobja in ga uporablja vse do danes, tožeča stranka pa, ker izpraznitve in izročitve stanovanja ni zahtevala, s tako opisanim konkludentnim ravnanjem nedvoumno izrazili voljo, da tožena stranka idealno polovico stanovanja v lasti tožeče stranke še vnaprej uporablja na temelju najemne pogodbe, ki je bila s tem, ko se pisna oblika skladno z načelom konsenzualnosti (prvi odstavek 51. člena OZ zanjo ne zahteva, med pravdnima strankama veljavno sklenjena.
Ker pa je izhajajoč iz prvega odstavka 66. čelna SPZ vsak solastnik upravičen do posesti in uporabe celotne stvari, pri čemer so ta upravičenja s sklenitvijo najemne pogodbe prenesena na najemnika (prvi odstavek 38. člena SPZ), in sicer sorazmerno s svojim idealnim deležem in skupaj z drugimi solastniki, tožena stranka z ugovorom, da v realnem pogledu uporablja le polovico spornega stanovanja, ki je po smrti njenega moža v lasti njune hčere, ne more uspeti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389.
stečajna masa - premoženje stečajnega dolžnika - zavarovalna polica - poziv k izplačilu odkupne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma sklep razlogov sploh nima.
pravica do popravka objavljenega besedila – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Predlagani popravek v delu, kjer dopolnjuje objavljeno besedilo o dejstvu, da tožnik ni solastnik, pač pa edini lastnik družbe I., sicer ustreza pojmu popravka, toda v preostalem ga presega, ker ni v zvezi z objavljenim besedilom. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka v skladu s 27. členom ZMed, ki onemogoča delno objavo popravka.
Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke presojalo le na podlagi materialnopravnih določb o odgovornosti za stvarne napake, pri tem pa je prezrlo pravno pomembne trditve tožene stranke o prenehanju obveznosti (torej na drugi materialnopravni podlagi). S tem je kršilo pravico tožene stranke, da se sodišče o njenih navedbah, ki niso nepomembne in očitno neutemeljene, tudi opredeli.
Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika je prišlo šele zato, ker sta stranki pobotali kupnino za nepremičnino z naknadno pridobljeno že zapadlo terjatvijo. Sklenitev prodajne pogodbe, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, sama po sebi še ni povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj gre za dvostransko pogodbo, pri kateri so vrednosti vzajemnih terjatev enake.
izbris podjetnika iz sodnega registra – prenos podjetja na novoustanovljeno družbo – odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja – sposobnost biti stranka – izbrisana pravna oseba pred izdajo odločbe sodišča
Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, je odgovornost fizične osebe za obveznosti, nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, neomejena (zanje torej odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se po prenosu podjetja H. s. p. na družbo F. d.o.o. in izbrisu podjetnika iz sodnega registra predmetni postopek lahko nadaljeval le zoper navedeno družbo. Če je tožena oseba kot podjetnik posameznik, ki nato preneha biti samostojni podjetnik, namreč ne gre za subjektivno spremembo tožbe niti za pravno nasledstvo, saj je stranka postopka že ves čas le fizična oseba.
skupna lastnina – agrarna skupnost – vpis pravnih dejstev v zemljiško knjigo
V zemljiško knjigo se vpiše tudi ime agrarne skupnosti, kar je določeno v 12. člena ZPVAS. To določbo je, glede na vsebino zakona in namen zakonodajalca, da se iz zemljiške knjige jasno vidi za kakšno naravo premoženja gre, dejansko mogoče razlagati kot določbo, ki predvideva vpis pravnega dejstva, da gre za premoženje imetnika stvarne pravice kot člana agrarne skupnosti. V tej luči je potrebno razlagati tudi določbo petega odstavka 7. člena ZPVAS.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005926
OZ člen 5, 86, 87, 91, 271. ZPP člen 153.
ničnost pogodbe – posledice ničnosti – odgovornost pogodbene stranke za ničnost – načelo vestnosti in poštenja – izpolnitev tretjega – založitev predujma za izvedbo dokaza
Temeljno načelo obligacijskega prava je načelo vestnosti in poštenja. Ena izmed posledic tega načela je tudi obveznost nepoštene stranke, za škodo, ki zaradi ničnosti pogodbe nastane pošteni stranki, ki ni vedela ali ni bila dolžna vedeti za vzrok ničnosti.
Tožena stranka predujma v prekluzivnem roku ni plačala, sankcija za stranko, ki ni spoštovala plačila predujma v določenem roku, pa je opustitev izvedbe dokaza.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - očitno neupravičen razlog - vročanje sodnega pisanja - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost za ravnanje zaposlenih
Upravičenost zamude se presoja po subjektivnih kriterijih, torej se upošteva tudi osebne lastnosti stranke (pri pravnih osebah je pričakovana skrbnost večja kot pri fizičnih osebah).
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami.
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpis naroka in izvedba dokazov nista obligatorna. Sodišče naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne razpiše takrat, ko se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga.