zavrženje pritožbe – priznana terjatev v postopku prisilne poravnave - pravni interes za pritožbo
Iz vpogleda v prijavo terjatev tožeče stranke in na spletnih straneh AJPES objavljenega seznama prijavljenih terjatev upnikov je razvidno, da je bila terjatev tožeče stranke, ki je predmet tega postopka, prijavljena v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko in bila predmet preizkusa. Iz objavljenega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, katere sestavni del je tudi seznam navadnih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 21. 11. 2012, izhaja, da je bila (v tem gospodarskem sporu uveljavljena) terjatev tožeče stranke (v celoti) priznana. Terjatev ni bila prerekana in torej ni sporna. Pritožba toženi stranki tako konkretne in neposredne pravne varnosti ne bi mogla prinesti in ne bi mogla izboljšati njenega pravnega položaja.
sklep o nadaljevanju postopka – smrt stranke – vstop dedičev v pravdo
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika je prišlo šele zato, ker sta stranki pobotali kupnino za nepremičnino z naknadno pridobljeno že zapadlo terjatvijo. Sklenitev prodajne pogodbe, ki predvideva plačilo kupnine v denarju, sama po sebi še ni povzročila zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj gre za dvostransko pogodbo, pri kateri so vrednosti vzajemnih terjatev enake.
prijava izločitvene pravice - preizkus prijave izločitvene pravice - prijava po roku izločitvene pravice
Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja.
Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz 1. odstavka 299. člena ZFPPIPP – opravi se poznejši preizkus izločitvenih pravic.
bianco menica – lastna trasirana menica – kraj plačila – menica brez protesta – ugovori iz temeljnega razmerja – bistvene sestavine menice – nadomestne bistvene sestavine
Kraj plačila ni tista bistvena menična sestavina menice, brez katere bi bila menica neveljavna; gre namreč za nadomestno oz. domnevano bistveno sestavino, za katero, če ni navedena v menici, vsebuje zakon predpostavko, in sicer v tretjem odstavku 2. člena ZM.
OZ člen 3, 8, 15, 18, 22, 28, 28/2, 51, 51/1, 73, 118, 119, 190, 190/3, 193, 346, 587. SPZ člen 37, 38, 38/1, 66, 66/1, 66/3. ZPP člen 7, 7/1, 212, 286b.
zastaranje kondikcijskega zahtevka - tek roka - neupravičeno zastopanje - konkludentno ravnanje - uporaba stanovanja - najemna pogodba - solastnina
Zastaralni rok, čeprav izjava neupravičenega zastopnika (tožena stranka) o sklenitvi pogodbe neupravičeno zastopanega ne zavezuje, ne more začeti teči, dokler je s takšno izjavo volje še vezana druga pogodbena stranka (tožeča stranka). To pa je v obravnavanem primeru vse dotlej, dokler je tožeča stranka glede na lastno pogodbeno zavezo v dobri veri upravičeno izhajala iz prepričanja, da je bila sporna pogodba veljavno sklenjena oziroma je še lahko realno pričakovala, da bo odobritev neupravičeno zastopanega podana.
Glede na dogovor v dodatku k kupoprodajni pogodbi, skladno s katerim je tožena stranka po poteku 18 mesečnega roka, ko je imela pravico do brezplačne rabe prodanega stanovanja oziroma solastnega dela le-tega, z uporabo stanovanja lahko nadaljevala na osnovi najemnega razmerja, pa sta pravdni stranki, tožena stranka s tem, ko je sporno stanovanje uporabljala še tudi po poteku 18 mesečnega obdobja in ga uporablja vse do danes, tožeča stranka pa, ker izpraznitve in izročitve stanovanja ni zahtevala, s tako opisanim konkludentnim ravnanjem nedvoumno izrazili voljo, da tožena stranka idealno polovico stanovanja v lasti tožeče stranke še vnaprej uporablja na temelju najemne pogodbe, ki je bila s tem, ko se pisna oblika skladno z načelom konsenzualnosti (prvi odstavek 51. člena OZ zanjo ne zahteva, med pravdnima strankama veljavno sklenjena.
Ker pa je izhajajoč iz prvega odstavka 66. čelna SPZ vsak solastnik upravičen do posesti in uporabe celotne stvari, pri čemer so ta upravičenja s sklenitvijo najemne pogodbe prenesena na najemnika (prvi odstavek 38. člena SPZ), in sicer sorazmerno s svojim idealnim deležem in skupaj z drugimi solastniki, tožena stranka z ugovorom, da v realnem pogledu uporablja le polovico spornega stanovanja, ki je po smrti njenega moža v lasti njune hčere, ne more uspeti.
skupna lastnina – agrarna skupnost – vpis pravnih dejstev v zemljiško knjigo
V zemljiško knjigo se vpiše tudi ime agrarne skupnosti, kar je določeno v 12. člena ZPVAS. To določbo je, glede na vsebino zakona in namen zakonodajalca, da se iz zemljiške knjige jasno vidi za kakšno naravo premoženja gre, dejansko mogoče razlagati kot določbo, ki predvideva vpis pravnega dejstva, da gre za premoženje imetnika stvarne pravice kot člana agrarne skupnosti. V tej luči je potrebno razlagati tudi določbo petega odstavka 7. člena ZPVAS.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - očitno neupravičen razlog - vročanje sodnega pisanja - razpis naroka v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost za ravnanje zaposlenih
Upravičenost zamude se presoja po subjektivnih kriterijih, torej se upošteva tudi osebne lastnosti stranke (pri pravnih osebah je pričakovana skrbnost večja kot pri fizičnih osebah).
Pravna oseba kot stranka v postopku se ne more uspešno sklicevati na ravnanje svojih zaposlenih, še posebno ne pri ravnanju s poštnimi pošiljkami.
Za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje razpis naroka in izvedba dokazov nista obligatorna. Sodišče naroka na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne razpiše takrat, ko se vrnitev v prejšnje stanje predlaga iz očitno neupravičenega razloga.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/8, 104, 104/2, 104/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev – posamezne razdelitve stečajne mase
Ravno beseda „sorazmernega“ določa, da upravitelju ni treba čakati na celotno razdelitev stečajne mase, temveč da lahko plačilo zahteva ob posamezni razdelitvi.
Glede na zakonsko določilo je treba ob nadaljnjih delitvah upoštevati skupni znesek razdelitev.
pravica do popravka objavljenega besedila – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka
Predlagani popravek v delu, kjer dopolnjuje objavljeno besedilo o dejstvu, da tožnik ni solastnik, pač pa edini lastnik družbe I., sicer ustreza pojmu popravka, toda v preostalem ga presega, ker ni v zvezi z objavljenim besedilom. Čim pa je tako, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka v skladu s 27. členom ZMed, ki onemogoča delno objavo popravka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389.
stečajna masa - premoženje stečajnega dolžnika - zavarovalna polica - poziv k izplačilu odkupne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma sklep razlogov sploh nima.
Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke presojalo le na podlagi materialnopravnih določb o odgovornosti za stvarne napake, pri tem pa je prezrlo pravno pomembne trditve tožene stranke o prenehanju obveznosti (torej na drugi materialnopravni podlagi). S tem je kršilo pravico tožene stranke, da se sodišče o njenih navedbah, ki niso nepomembne in očitno neutemeljene, tudi opredeli.
Iz ugovora jasno izhaja, da dolžnik ne zanika obstoja obligacijskega razmerja. Navaja zgolj, da mu same listine, ki so navedene v predlogu za izvršbo, niso poznane in jih nikoli ni prejel, jasno pa navaja, da sta stranki bili v poslovnem razmerju in če vtoževana terjatev izhaja iz tega poslovnega razmerja, taka terjatev ni utemeljena, pri čemer navaja tudi razloge za neutemeljenost terjatve.
Sodišče prve stopnje je tudi ob izvedenih in ocenjenih dokazih nato pravilno zaključilo, da Stanovanjski zakon predpisuje pisnost najemne pogodbe v svojem 84. členu SZ-1, vendar pa hkrati za pomanjkanje pisne oblike niso določene sankcije, zato so veljavni tudi ustni dogovori še posebej, če se uresničujejo.
izbris izvedene pravice - overitev po tujem notarju
Prvostopenjsko sodišče je spregledalo, da veljajo posebni pogoji iz 37. in 38. člena ZZK-1 le pri zemljiškoknjižnih dovolilih, s katerimi se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, medtem, ko gre v obravnavanem primeru le za izbris izvedene pravice. V takšnih okoliščinah je stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljenja storitev ni mogoče opravičiti iz razlogov javnega reda.
ZFPPIPP člen 21, 46, 103, 103/5, 103/6, 271. ZPP člen 214, 214/2, 258, 258/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – načelo enakega obravnavanja upnikov – prednostne terjatve – navadne terjatve – terjatev iz naslova plač – vedenje o insolventnosti – zaslišanje stranke
Terjatve tožene stranke iz naslova plač ne predstavljajo prednostnih terjatev, saj gre za plače za obdobje, ki je več kot tri mesece pred začetkom stečajnega postopka. Taka terjatev pa je navadna terjatev.
Toženec trdi, da ni prejel ničesar, do česar ne bi bil upravičen. Tožencu nihče ne očita, da bi storil kaj takega. Zaradi začetka stečajnega postopka pa je treba izenačiti položaj upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, če sta seveda izpolnjena objektivni in subjektivni element izpodbojnosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005926
OZ člen 5, 86, 87, 91, 271. ZPP člen 153.
ničnost pogodbe – posledice ničnosti – odgovornost pogodbene stranke za ničnost – načelo vestnosti in poštenja – izpolnitev tretjega – založitev predujma za izvedbo dokaza
Temeljno načelo obligacijskega prava je načelo vestnosti in poštenja. Ena izmed posledic tega načela je tudi obveznost nepoštene stranke, za škodo, ki zaradi ničnosti pogodbe nastane pošteni stranki, ki ni vedela ali ni bila dolžna vedeti za vzrok ničnosti.
Tožena stranka predujma v prekluzivnem roku ni plačala, sankcija za stranko, ki ni spoštovala plačila predujma v določenem roku, pa je opustitev izvedbe dokaza.
Pogoj za presumpcijo umika tožbe je (pravilna) vročitev naloga za plačilo sodne takse, v katerem je stranki določen rok za plačilo sodne takse ter je ta opozorjena na posledice neplačila sodne takse.