ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
male avtorske pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – plačilo nadomestila – odpoved materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – dokazno breme
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabnici.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076094
ZPVAS člen 10. ZPP člen 76.
agrarna skupnost - odškodnina – odškodninski zahtevek – aktivna legitimacija – priznanje lastnosti stranke
Čisti procesni pojem stranke ne pomeni, da materialnopravno razmerje nima vpliva na procesnopravno razmerje in na sam pojem stranke. Tožnik praviloma zatrjuje, da je materialnopravno legitimiran in da je toženec zavezan iz materialnopravnega razmerja, da je torej pasivno legitimiran. V danem primeru pa tožnik nima materialnopravne legitimacije, saj zakonsko določilo, na podlagi katerega uveljavlja odškodnino, le-to daje članom agrarne skupnosti in ne tožniku (agrarni skupnosti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0068985
OZ člen 649. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2. ZST-1 člen 11.
skupno premoženje – upravljanje s skupnim premoženjem – dogovor o upravljanju s skupnim premoženjem – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost zakoncev – negospodarno ravnanje zakonca v razmerju do upnika– gradbena pogodba – oprostitev plačila sodnih taks
Ker je adaptirana hiša skupno premoženje toženca in njegove žene, morebitno negospodarno ali neustrezno ravnanje žene v razmerju do upnika ne more razbremeniti toženčeve (nerazdelne) obveznosti do upnika. To je lahko le stvar notranjega razmerja toženca in njegove bivše žene. Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakonca za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave in jih (pogodbene) stranke ne morejo izključiti tudi ne po prenehanju zakonske zveze.
zavarovanje z več predhodnimi odredbami - trditveno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora potrebnost po zavarovanju z več predhodnimi odredbami izkazati in utemeljiti tožeča stranka, bodisi v predlogu za izdajo predhodne odredbe bodisi v odgovoru na ugovor tožene stranke.
seznam dolžnikovega premoženja – pravočasnost predloga za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – ustavitev izvršbe - konec izvršilnega postopka
Predlog za odreditev predložitve seznama dolžnikovega premoženja je pravočasen, če je vložen v teku pritožbenega roka zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo izvršbo na zadnje oziroma edino sredstvo izvršbe.
ZTLR člen 28, 28/3, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/2, 269, 276.
priposestvovanje – priposestvovanje dela nepremičnine – priposestvovanje solastniškega deleža – priposestvovanje solastnine – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovalna doba – dobra vera pravnega prednika – odsotnost nepremičnine v pravnem naslovu – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se je tožnikova priposestvovalna doba, ki je začela teči novembra 1983 iztekla do novembra 1993. S tem je prvo sodišče SPZ-ju nedopustno pripisalo retroaktivno veljavo, ki je ni predvidel. Tožnikova priposestvovalna doba se je iztekla z dnem uveljavitve SPZ, torej s 1. 1. 2003.
V tožnikovo priposestvovalno dobo se v konkretnem primeru ni vštevala priposestvovalna doba njegovega pravnega prednika, zato je presoja dobre vere tožnikovega pravnega prednika materialno pravno povsem nerelevantna in nepomembna. S priposestvovanjem se namreč pridobi lastninska pravica neodvisno od pravice prednika zaradi določeno dobo trajajoče, posebej kvalificirane posesti.
Ker je do umika pritožbe prišlo pred odločitvijo senata o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe dopustilo ter ugotovilo, da je slednja umaknjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
spor majhne vrednosti – stroški vode – uporabnik stanovanja - razmerje med lastnikom in najemnikom – pravice in obveznosti najemnika – obveznosti lastnika
Pojem »uporabnika« v Odloku o oskrbi s pitno vodo Mestne občine Ljubljana smiselno pomeni le lastnika nepremičnine z vodovodnim priključkom in ne najemnika. Določba drugega odstavka 8. člena Odloka, ki ureja priključitev na javni vodovod, zlasti pa določbe, ki se nanašajo na obveznosti uporabnikov, namreč ne dopuščajo drugačnega sklepa, kakor da gre za obveznosti lastnikov, njihovih skupnosti ali upravnikov večstanovanjskih stavb.
izvršilni postopek - več spisov - ista izvršilna zadeva - različni sodišči - ena izvršilna zadeva
Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.
Bistvo ureditve po 101. členu ZTFI predstavlja izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.
Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076618
ZPP člen 25, 25/1, 481, 481/1, 482, 483. OZ člen 965, 965/1, 965/2.
spor o pristojnosti – odškodninski zahtevek – zavarovanje splošne civilne odgovornosti – nezgoda pri delu – direktna tožba
Tožnik ne uveljavlja odškodninskega zahtevka iz njegove gospodarske dejavnosti, pač pa iz zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Drugače povedano: tudi, če bi tožnik delo opravljal kot delavec gospodarske družbe, bi imel kot fizična oseba in oškodovanec lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja.
sklenitev posojilne pogodbe – dokazna ocena – pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena – nasprotujoči si dokazi – onemogočen preizkus sodbe
V obrazložitvi sodbe mora sodišče izčrpno, poglobljeno in z razumno argumentacijo pojasniti svojo odločitev. To zahteva tudi skrbno razčlenitev vsebine dokazov, ki so si nasprotujoči. Sodišče mora pojasniti, v katerih delih so si posamezni dokazi nasprotujoči, katerim dokazom verjame in katerim ne ter za to navesti ustrezne razloge. Glede odločilnih dejstev je treba nasprotja v dokazih premostiti z ustrezno dokazno oceno. Razlogi sodbe morajo prepričljivo utemeljiti odločitev sodišča in morajo omogočiti vsebinski preizkus sodbe. Sodba mora imeti celovite razloge o tistih odločilnih dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek oz. ugovor in s katerimi zavrača argumente nasprotne stranke.
Na tožniku je trditveno in dokazno breme, da v posestni pravdi dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek - pritožba – dovoljenost pritožbe – pouk o pravici do pritožbe – ocena pravnega interesa
Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.
ZSKZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/3. ZDen člen 25, 60. ZGD-1 člen 263, 281, 412, 413.
povračilo vlaganj v podržavljene nepremičnine, ki so bile vrnjene denacionalizacijskemu upravičencu
Tožeča stranka do povračila vlaganj v nepremičnine, prenesene na sklad kot pravnega naslednika, ni bila upravičena in jih tudi v denacionalizacijskem postopku zoper denacionalizacijskega upravičenca ne bi mogla uveljaviti. Prav tako jih ne bi mogla uveljaviti od sklada, če bi bilo zahtevku slednjega ugodeno. Tega upravičenja ji ne daje niti sprememba 25. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98 – ZDen-B), saj je v 25. členu določeno, da lahko zahteva odškodnino zavezanec ali najemojemalec iz 60. člena zakona. Tožeča stranka pa ni bila niti zavezanec niti najemojemalec, kakor je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.