Da bi tožeča stranka izkazala domnevo iz prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, morata biti izpolnjena dva pogoja: dolžnik mora v ugovoru le pavšalno zanikati obstoj obligacijskega razmerja, upnik pa mora obstoj obligacijskega razmerja med upnikom in dolžnikom izkazati z listinami. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala obstoj najemnega razmerja za poslovni prostor (in ne kakršnega morebitnega drugačnega razmerja). Za najemno pogodbo za poslovni prostor zakon zahteva pisnost, zato bi tožeča stranka v smislu prve alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ verjetnost obstoja zatrjevanega obligacijskega razmerja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Tožniki so že z izpodbojno sodbo (po pravilih ZGD-1) dosegli, da se je sodno ugotovila neveljavnost skupščinskih sklepov, vpisanih v sodni register. Če bi bilo to pravno dejstvo (da so bili skupščinski sklepi, ki so bili podlaga za registrske vpise, razveljavljeni) tudi vpisano v sodnem registru (v skladu s 398. členom ZGD-1), bi bili doseženi enaki pravni učinki, kot so učinki uspešne tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa po 41. členu ZSReg.
Kot izhaja iz tožbenih in pritožbenih navedb tožeče stranke vpis neveljavnosti skupščinskih sklepov, z dne 22.1.2008, ni bil opravljen. Vendar pa bi ta vpis, ki ga (pravdno) sodišče ni opravilo, lahko tožeča stranka zahtevala v registrskem postopku, pri čemer bi glede na specifično situacijo morala izkazati tudi pravni interes v smislu šestega odstavka 395. člena ZGD-1.
Za priznanje pravice do subvencionirane najemnine je podlaga sklenjena najemna pogodba, za potrebe ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa se upoštevajo najemnik in osebe, navedene v najemni pogodbi. Ker je tožnikov sin naveden v najemni pogodbi in tudi ni prijavljen na drugem naslovu, ga je toženec utemeljeno upošteval pri ugotavljanju cenzusa za subvencioniranje najemnine.
ZOR člen 186, 189, 189/3, 324, 324/2. OZ člen 376.
odškodnina – odgovornost države – neizdaja certifikata – izgubljeni dobiček – posebne okoliščine – nastanek zamude pri premoženjski škodi – zapadlost odškodninske terjatve – opomin na izpolnitev obveznosti – ne ultra alterum tantrum
V odsotnosti vsakršne konkurence je razumljivo, da je dobiček tožeče stranke mogoče presojati glede na stanje povpraševanja na trgu, torej glede na število igralnih avtomatov, ki bi jih tožeča stranka opremila s svojo napravo.
Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, vendar pa neizpolnitev obveznosti ob zapadlosti še ne pomeni vedno tudi nastanka zamude. Stranka je v zamudi, če obveznosti ne izpolni ob zapadlosti, razen če zakon določa kakšen dodaten pogoj za nastanek zamude. Takšen pogoj predpisuje za primer, kadar rok izpolnitve ni določen (kot je to v primerih odškodninskih terjatev), ZOR v drugem odstavku 324. člena. Navedena zakonska določba nastanek zamude veže na upnikov opomin na izpolnitev obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – dokazna ocena – žalitev – spoštljiv odnos do delodajalca – sodna razveza - odškodnina
Presoja, ali žalitev oziroma neprimerno vedenje do poslovnih parterjev in direktorice tožene stranke predstavlja hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je pravno vprašanje in stvar konkretne presoje. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da mora biti žalitev sodelavcev znatna oziroma pomembna, to pa je zlasti v primeru, če trpi delovni proces pri delodajalcu. Tožničin neprimeren pozdrav poslovnih partnerjev in neprimerno vedenje do direktorice ni vplival na delovni proces pri toženi stranki. Tožničin pozdrav poslovnim parterjem „hello my drinking friends“ in njena vprašanja o „Ceci“ sicer predstavljajo neprimerno vedenje do poslovnih parterjev, ne dosega pa standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tožničino očitano ravnanje v izredni odpovedi ne dosega standarda hujše kršitve pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti, odpovedni razlog po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni podan, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIKS-1 člen 229, 229/1, 229/2. ZJU člen 100, 100/1.
prepoved opravljanja dejavnosti – konflikt interesov – javni uslužbenci – delo, ki ni združljivo z dejavnostjo uprave – pooblaščena uradna oseba
Prvi odstavek 229. člena ZIKS-1 določa, da pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati dela, ki bi jo oviralo pri opravljanju nalog uprave, ali dela, ki bi škodovala ugledu uprave, oziroma dela, ki ni združljivo z naravo dejavnosti uprave. Direktor tožene stranke je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZIKS-1, ki določa, da dela, ki jih pooblaščena uradna oseba ne sme opravljati, določi generalni direktor uprave, sprejel Navodila o opravljanju drugih dejavnosti in konfliktu interesov uslužbencev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Tožnica (pravosodna policistka) je bila direktorica družbe, ki je opravljala dejavnost posredovanja, sklepanja pogodb ali drugega dela na področju zavarovalništva. V okviru del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati po 7. točki 5. člena navedenih navodil, spada tudi poslovodenje družbe, ki se s tako dejavnostjo oziroma takimi deli ukvarja. Ker je podan konflikt interesov glede opravljanja konkretnih del, ki jih pooblaščena uradna oseba poleg svojega dela ne sme opravljati, je tožena stranka tožnici na podlagi 229. člena ZIKS-1 in navedenih navodil lahko izdala izpodbijana sklepa o prepovedi opravljanja takšne dejavnosti.
odškodnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti– protipravno ravnanje
Čeprav je toženec tožniku s prvostopenjsko odločbo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu priznal za nazaj, niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti po 2. odstavku 276. člen ZPIZ-1, ker ne gre za stanje, ko bi bila na prvi stopnji izdana neustrezna odločba o denarni dajatvi, ki bi bila nato odpravljena in bi toženec v ponovljenem postopku na prvi stopnji izdal odločbo, s katero bi dajatev priznal za nazaj. Zato je ob zatrjevanju tožnika, da mu je zaradi tega, ker toženec o nadomestilu ni odločil pravočasno, nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, potrebno ugotoviti, ali je podana odškodninska odgovornost toženca po 1. odstavku 276. člena ZPIZ-1.
ZDSS-1 člen 29. ZPP člen 313, 313/2. OZ člen 190, 190/3. ZDR člen 118, 118/2.
paricijski rok – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – sodna razveza – odpravnina – nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Tožeča stranka je tožencu izplačala odpravnino na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pri čemer je bila ta redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku pravnomočno razveljavljena. Ker je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine tožencu, je dolžan toženec prejeto odpravnino na podlagi člena 190/3 OZ vrniti tožeči stranki. Na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke po členu 190/3 OZ ne vpliva dejstvo, da je bila v postopku presoje zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti uporabljena določba člena 118/2 ZDR, v posledici katere so bile tožencu priznane delovna doba in druge pravice iz delovnega razmerja do dneva odločitve sodišča prve stopnje in prisojena odškodnina.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076609
ZGD-1 člen 227, 227/1, 399, 547, 547/1. OZ člen 88.
prepoved vračila vložka – poroštvena pogodba – ničnost – poroštvo družbe za svojega delničarja – prejemnik zavarovanja
Ničnost zaveze o zavarovanju, ko gre za razmerje med obvladujočo in odvisno družbo, ima nujne posledice za prejemnika zavarovanja. Prejemnika zavarovanja je treba varovati. To pa ne velja takrat, kadar je kreditodajalec opustil skrbnost dobrega strokovnjaka in sprejel poroštvo, ki bi utegnilo predstavljati vračilo vložka po prvem odstavku 227. člena ZGD-1.
Z izdajo sklepa o rubežu terjatve in po njegovi pravnomočnosti še sklepa o prenosu zarubljene terjatve na upnika, postane upnik cesionar dolžnikove terjatve, vprašanje, kako bo tako pridobljeno terjatev uveljavljal, pa ni več stvar konkretnega izvršilnega postopka. Zato dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, oz., da je bila predhodno prenešena na drugega upnika, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe.
Po 26. členu prej veljavnega ZZZPB je toženec tistemu zavarovancu, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot tri leta, plačeval prispevke do upokojitve. Po 180. členu ZUTD pa je bil do tega upravičen le tisti zavarovanec, ki mu je po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo manj kot eno leto. Tožnici je bila po ZZZPB priznana le pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ne pa tudi pravica do plačila prispevkov do upokojitve. Ker ji je po izteku denarnega nadomestila, ko je že veljal ZUTD, do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo več kot eno leto, ni upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po ZUTD, kljub temu da ji je do upokojitve manjkalo manj kot tri leta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065322
ZD člen 216. SPZ člen 234, 234/1, 234/2.
osebna služnost – nastanek služnosti – nastanek služnosti na podlagi pravnega posla – dedni dogovor – vpisi v zemljiško knjigo
Ker je ustanovitev osebne služnostne pravice stvar dedičev, dediča pa njenega vpisa v zemljiško knjigo nista dogovorila, 216. čl. ZD sodišča ne obvezuje, da na podlagi sklepa o dedovanju odredi vpis te pravice v zemljiško knjigo.
ZZZDR člen 12, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 70, 70-6, 72, 212, 215, 285, 286, 286/4.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – dohodek – podatki o višini zaslužka – prispevek staršev – skrb za dom in družino
Ob odsotnosti trditev o višini zaslužka (tožnica jih je namerno prikrila „ker je šlo deloma za zaslužke brez davkov in ker bi lahko prišlo do kazenskega pregona“), sodišče ni moglo presojati, kako to vpliva na njen delež na skupnem premoženju in je pravilno zaključilo, da ni dokazala večjega deleža na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074632
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 15, 619.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - soglasje volj za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.
Sodišče samo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in katerih ne, vendar mora navesti in obrazložiti, katerih dokazov ni izvedlo in tudi povedati, zakaj ne.
Toženka v zvezi z očitkom, da naj bi bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti previsoka, zgolj pavšalno navaja, da naj bi bila ta previsoka ter neskladna s sodno prakso in dejanskim stanjem. Katero sodno prakso ima pritožnica v mislih, ni jasno, zaradi česar je posledično neprepričljiv tudi sam očitek.