ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 157. ZJZ člen 10, 10/1, 10/3.
solidarni dolžniki – pravnomočna odločba o zahtevku zoper enega od solidarnih dolžnikov – prenehanje obveznosti – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – zagotovitev reda – profesionalna skrbnost
Toženi stranki sta solidarna dolžnika, pa tudi če bi bila enotna sospornika, sta še vedno solidarna dolžnika. Okoliščina, da je pravnomočno odločeno o zahtevku zoper enega od solidarnih dolžnikov, drugega ne razbremenjuje obveznosti. Šele s plačilom enega ugasne tudi obveznost drugega solidarnega dolžnika.
Drugotožene stranke zgolj dejstvo sklenitve pogodbe ne razbremenjuje odgovornosti za vso morebitno nastalo škodo. Dolžna je namreč zagotoviti pogoje za varovanje zdravja in življenja vseh udeležencev in drugih, med katere spadajo tudi reditelji, česar pa ji zgolj s postavljenimi ograjami ni uspelo.
Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka mora jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka. Zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave v izreku sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077810
ZPP člen 7, 212. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 108.
izpolnitev pogodbene obveznosti – dogovor o obročnem plačilu najemnine – trditvena podlaga – trditveno in dokazno breme
Ker toženka obstoja pogodbenega razmerja v zvezi z najemom tožnikovega kompresorja ni prerekala, sklicevala pa se je na ustni dogovor glede obročnega plačila najemnine, je bilo na njej trditveno in dokazno breme o obstoju tovrstnih modalitet pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti.
Vprašanje trditvene podlage se nanaša na vsebinski preizkus utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne na vprašanje popolnosti tožbe.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 49/1, 49/1-1, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zbiranje dodatne dokumentacije - ogled - zahtevno izvedensko mnenje
Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je sodni izvedenec zbral in upošteval kot dodatno dokumentacijo podatke primerljivih prodaj stavbnih zemljišč, zato je v okviru nagrade upravičen do zneska 46,00 EUR za zbiranje dodatne dokumentacije.
Pritožničin poskus dopolnitve vloge ni bil uspešen, saj ni navedla naslova nasprotne stranke, na katerega bi mu sodišče lahko vročalo sodna in druga pisanja, prav tako pa tudi ni oblikovala določnega zahtevka za zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo ter odvzem pravice do stikov z mladoletnima otrokoma nasprotni stranki.
pravdni stroški – zavrženje tožbe – pogajanja o poravnavi
Dejstvo, da sta se pravdni stranki pogajali o predmetnem sporu in se pri tem načeloma strinjali, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje, saj pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo. S pritožbo v tej smeri bi tožeča stranka lahko uspela le v primeru, da bi bila navedena izvensodna poravnava glede spornega predmeta sklenjena, tega pa v pritožbi ni zatrjevala.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse – sodna taksa za pritožbo – taksa za postopek o posebnih pritožbah – sklep o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi – avtomatizirana obdelava sklepa
Za pritožbo zoper sklep, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, je določena taksna obveznost v višini 33,00 EUR, in sicer gre za takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.
izvršilni stroški - nagrada za narok - zmotna uporaba materialnega prava
Tudi v izvršilnem postopku je uveljavljen splošen pristop, kot v ostalih civilnih postopkih, da se storitev zastopanja na naroku z vidika nagrade obravnava kot celota, posamezno pa le, če je pooblastilo za zastopanje omejeno le na en narok.
STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0073149
SZ-1 člen 9, 9/1, 9/2, 29, 30. ZPP člen 452, 453, 458, 458/1. ZArbit člen 10, 10/6, 11, 11/2, 50, 50/3.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dejansko stanje – oprava naroka – delitev stroškov obratovanja – ključ delitve– sporočanje števila uporabnikov – arbitražni dogovor – ugovor arbitražnega sporazuma
Za presojo, ali arbitražni sporazum obstaja, je relevanten trenutek ob vročitvi tožbe in kasneje sklenjenega arbitražnega sporazuma v pravdnem postopku ni mogoče upoštevati.
Obveznost lastnikov ali najemnikov, da upravniku sporočijo število uporabnikov, nato pa tudi spremembe števila uporabnikov, je v skladu z namenom 30. člena SZ-1.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in na zahtevo za izvedbo naroka ni mogoče sklepati iz drugih procesnih dejanj stranke. Tako na zahtevo po izvedbi naroka ni mogoče sklepati že iz zahteve, da se javnost glavne obravnavne izključi. O slednji sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno odločiti, saj naroka ni izvedlo.
dopustnost tožbe – umrla oseba – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – sposobnost biti stranka
Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba zoper umrlo osebo ni dopustna in jo je treba zavreči. Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči.
sodna taksa kot procesna predpostavka – oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev – rok za plačilo takse – nastanek taksne obveznosti
Nepomembno je, da rok za plačilo takse ob vložitvi predloga za taksno obveznost še ni potekel, saj ta okoliščina ni vplivala na dejstvo, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala že pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Potek roka za plačilo takse, ki je naveden v plačilnem nalogu pomeni le to, da je taksni zavezanec od tedaj v plačilni zamudi.
Uradno tožena stranka sina ni več dolžna preživljati, vendar pa je kljub temu potrebno upoštevati pri presoji vseh okoliščin tudi premoženjsko stanje njenih družinskih članov.
sklep o domiku – razlogi za izpodbijanje sklepa o domiku – izjava kupca o povezanosti z upnikom – opredelitev do izjave
Sodišče prve stopnje se v sklepu o domiku ni dolžno opredeliti do izjave kupca, ali je z upnikom povezana oseba, in odgovora dolžnika na to izjavo, saj bosta ti izjavi oziroma vlogi relevantni šele takrat, ko bo sodišče odločalo o delitvi kupnine, in ne prej.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbe lastninske pravice – izpolnjevanje pogojev za vpis – overitev podpisa
Glede na določbo 234. člena ZZK-1 mora biti iz predložene kopije listine, katere vzpostavitev se predlaga razvidno, da je ta listina izpolnjevala pogoje za predlagani vpis. To pomeni, da mora biti iz kopije listine med drugim tudi razvidno, da je bil na izvirniku listine podpis prodajalca overjen (času, v katerem je bilo dovolilo izdano, ustrezna overitev podpisa osebe, katere pravica se prenaša; 41. člen ZZK-1).
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6. ZZK-1C člen 93, 93/4.
obvezno vlaganje elektronskih pisanj - vložitev ugovora po odvetniku - stara zemljiškoknjižna zadeva
Kljub dejstvu, da je bil zemljiškoknjižni postopek začet pred uvedbo elektronskega poslovanja v zemljiški knjigi in dejstvu, da je nasprotnega udeleženca pooblaščenec začel zastopati šele v ugovornem postopku, bi skladno s prehodno določbo četrtega odstavka 93. člena ZZK-1C moral pooblaščenec ugovor vložiti elektronsko, na kar je bil nasprotni udeleženec tudi ustrezno poučen v pravnem pouku sklepa o dovolitvi vpisa.
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno na delovnem mestu z omejitvami. Ker ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, bi se za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine moral prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o invalidnosti. Ker tega ni storil, saj kot tujec nima osebnega delovnega dovoljenja, nima pravice do invalidske pokojnine.
KZ-1 člen 83, 217, 217/1. --------------------- Op. št. (1): Kazenski zakonik s komentarjem, prof. dr. Ivan Bele, Splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 564.
Sodišče namreč pri odločanju ugotavlja, ali je podana ena ali več takih okoliščin, ki so pomembne za izbris v tem pomenu, da pri individualno določenem obsojencu upravičujejo izbris v krajšem času kot pri drugih, pri čemer je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zaključilo, da prošnji obsojenke ne more ugoditi iz razloga, ker zoper njo teče kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, kar je ovira za izbris obsodbe iz kazenske evidence in hkrati tista (druga) okoliščina, ki ne dovoljuje izbrisa obsodbe oziroma ne dopušča privilegirati obsojenke nasproti drugim obsojencem. Temu stališču se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Odločitev je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo po presoji obsojenkine prošnje, kjer navaja le, da bi bila obsodba, ker opravlja funkcijo direktorice, škodljiva za poslovanje podjetja, če ne bi bila izbrisana, ter presoji okoliščine, da teče zoper njo kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
Ker je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.4.2013, ki je postal pravnomočen 25.5.2013, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, sta dolžnika s takšno odločitvijo dosegla svoj interes, ki sta ga glede na pritožbene navedbe zasledovala s pritožbo, vloženo dne 19.10.2012. Zato tudi če bi pritožbeno sodišče vsebinsko odločalo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, dolžnika ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja in tako nimata pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 24.9.2012, saj je ta naknadno odpadel.