Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
neposlovna odškodninska odgovornost – družbenik kot oškodovanec – onemogočena uveljavljavitev predkupne pravice
Da bi pritožnik dokazal, da sta toženi stranki ravnali protipravno, tako da sta kršili kakšno pravno normo, ki varuje njegova upravičenja iz naslova družbenika v skupni družbi, bi moral dokazati kršitve ZGD-1 ali Družbene pogodbe. To sta namreč relevantna materialna predpisa, ki urejata razmerja med družbeniki S.
Ker dokaza z vpogledom v kazenski spis sodišče ni izvedlo, kljub temu pa je predlog štelo za nepopoln, je stranko prikrajšalo v pravici do izrednega pravnega sredstva. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – odgovornost pravne osebe
Izrek odločbe prekrškovnega organa mora v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe po drugem odstavku 15. člena ZP-1 vsebovati konkretno navedbo, kaj je bila odgovorna oseba dolžna nadzorovati in katero ravnanje, s katerim bi se preprečil prekršek, je opustila.
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 365, 366, 367. ZPP člen 23, 23/1, 23/2, 112, 112/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – zastaranje – stvarna pristojnost - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – rok za vložitev tožbe
V primeru stvarne nepristojnosti sodišče ne zavrže tožbe, temveč se po prvem odstavku 23. člena ZPP izreče za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP nadaljuje postopek, kot bi se bil začel pred njim, razen – glede na določbo prvega odstavka 112. člena ZPP – v primerih, ko je vložitev tožbe vezana na rok. Z določbo 23. člena ZPP namreč niso varovani roki za vložitev tožbe. Prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ta določba po zadnjem odstavku 112. člena ZPP velja tudi za zastaralne roke, v obravnavanem primeru pa tudi ne gre za izjemo iz predzadnjega odstavka 112. člena ZPP (ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika). Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, zato je prepozna.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - obseg premoženje
Sodišče prve stopnje je glede obstoja izvenzakonske skupnosti dejansko spremenilo dokazno oceno oziroma sprejelo drugačno dokazno oceno, kot v prvem sojenju, pri čemer pa je v ponovnem sojenju in dopolnjenem dokaznem postopku (za razliko od dokazne ocene v prvi sodbi II P 1056/2009) izčrpno pojasnilo, zakaj šteje za dokazano, da je imela njuna zveza v obdobju od leta 1997 do 2008 atribute zakonske zveze (čustveno navezanost, ekonomska skupnost, skupno gospodinjstvo, notornost) oziroma predpostavke v smislu določb ZZZDR (točki 12 in 13 obrazložitve), in da ni šlo le za poslovno sodelovanje, kot je prikazovala tožena stranka v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi.
ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.
odpoved zahtevku – revalorizirana glavnica - dogovor o revalorizaciji
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna.
V primeru dogovora o revalorizaciji je valorizirana glavnica večja od nominalnega zneska, revalorizacijo glavnice pa je treba izvzeti iz pojma obresti, saj je valorizirana glavnica še vedno glavnica.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
Sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za prekinitev postopka, je sklep procesnega vodstva. Za sklepe procesnega vodstva velja, da zoper takšne sklepe ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe, prav tako pa nanje sodišče ni vezano.
Sodišče z napačnim pravnim poukom ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – protispisnost – dejanske ugotovitve – izvedba glavne obravnave
Pritožnica, ki uveljavlja protispisnost, mora kršitev konkretizirano opisati tako, da navede, na katero odločilno dejstvo se nanaša in zakaj je to dejstvo pomembno za odločitev in tudi kateri konkretni listini nasprotuje in navesti konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil ta podatek nepravilno prenesen v sodbo. Poleg tega se mora protispisnost nanašati na dejanske ugotovitve, ne na pravna stališča. Ker pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje kršitev zagrešilo pri opredeljevanju do postavljenega materialnopravnega ugovora, s čimer ne zatrjuje protispisnosti dejanske ugotovitve, pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi ni utemeljen.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez razpisa naroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob tem, da tožnik vtožuje nagrado za delo drugega odvetnika, ki ni stranka pogodbe, poleg tega pa iz predložene pogodbe niti iz drugih listin pravno razmerje med tožnikom in odvetnikom, ki je storitev dejansko opravil, ni razvidno, toženka pa izrecno izpodbija temelj zahtevka, zaključek sodišča prve stopnje, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, ni pravilen.
pogodba o zavarovanju – dopolnilno zdravstveno zavarovanje – drugi načini prenehanja obveznosti – odpoved pogodbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je v skladu s Splošnimi pogoji dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odpovedni rok 3 mesece, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da je obveznost tožnice prenehala (šele) z mesecem aprilom 2009. Sklicevanje na 8. alinejo 6. člena Splošnih pogojev (ne Zakona o zdravstvenem zavarovanja) nič ne pomaga, saj ta določa le, da zavarovanec pogodbo lahko odpove v določenih primerih (kot je tudi toženkin) tudi pred potekom enega leta, kar sicer ni možno. Toženka bi torej morala dokazati, da je zavarovalnico (že prej) obvestila o spremembi svojega statusa, pa ji to ni uspelo.
ZIZ člen 32, 34, 34/3, 101, 102. ZPP člen 189. ZFPPIPP člen 393.
objektivna kumulacija – izvršba na stalne denarne prejemke – plača – ostali prejemki iz delovnega razmerja – izvršba na dolžnikovo terjatev
Predmet izvršbe je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, torej tudi terjatev dolžnika, ki jo ima zoper delodajalca iz naslova delovnega razmerja (kamor sodi plača v ožjem pomenu besede ter tudi prejemki, ki so v zvezi s plačo in imajo ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka – regres, dnevnice ipd.). Ne ZIZ (v 101. in 102. členu) ne ZDR ne kak drug zakon ne določa, da bi bili drugi prejemki dolžnika v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.
Prvi in drugi odst. 278. člena ZFPPIPP ne določata zamude in s tem nastopa dolžniške zamude ter pričetek teka zakonskih zamudnih obresti. Prvi odstavek zgolj pedagoško pojasnjuje, da oblikovalni učinki sodbe nastopijo z njeno pravnomočnostjo; drugi odstavek pa vsebuje pravilo o valorizaciji denarne terjatve. Iz besedila v oklepaju („v nadaljnjem besedilu: povračilni zahtevek“) je razumeti, da ima zahtevek vrnitveno naravo (in ne obogatitveno naravo, kot izhaja iz 190. člena OZ) in se uvršča med kondikcije. Pravna podlaga za nastop zamude v tem primeru je torej 193. člen OZ, ker ZFPPIPP nima posebnega pravila o zamudi.
stroški postopka - postopek za delitev stvari v solastnini - zavezanec za plačilo takse - taksa za sklep
Po 3. členu ZST je za odločbo sodišča prve stopnje dolžan plačati takso predlagatelj postopka. To velja ne glede na to, da bo sicer predlagatelj upravičen do povračila sorazmernega dela (skupnih) stroškov, kamor po ustaljeni sodni praksi sodi tudi taksa za sklep.
odškodnina – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti– protipravno ravnanje
Čeprav je toženec tožniku s prvostopenjsko odločbo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu priznal za nazaj, niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti po 2. odstavku 276. člen ZPIZ-1, ker ne gre za stanje, ko bi bila na prvi stopnji izdana neustrezna odločba o denarni dajatvi, ki bi bila nato odpravljena in bi toženec v ponovljenem postopku na prvi stopnji izdal odločbo, s katero bi dajatev priznal za nazaj. Zato je ob zatrjevanju tožnika, da mu je zaradi tega, ker toženec o nadomestilu ni odločil pravočasno, nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, potrebno ugotoviti, ali je podana odškodninska odgovornost toženca po 1. odstavku 276. člena ZPIZ-1.