negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.
STVARNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073126
OZ člen 133, 133/3. SPZ člen 75, 75/2. ZPP člen 185, 214, 214/2, 254, 286b, 270, 270/3, 363, 363/3.
sosedsko pravo – odstranitveni zahtevek – imisije – meteorne vode – posebne naprave – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – ogled izvedenca – vabilo strank na ogled – pravica do izjave – splošno koristna dejavnost – sprememba tožbe – grajanje procesnih napak
S posebnimi napravami so v prvi vrsti mišljene naprave, ki s svojim delovanjem same neposredno povzročajo imisijske vplive.
Regionalna cesta in lovilec olj sta kot del njene infrastrukture nedvomno v splošnem interesu oziroma sta del splošno koristne dejavnosti. Ker je torej njuno delovanje oziroma obstoj sam po sebi splošno koristen, opustitveni (odstranitveni) zahtevek ne pride v poštev.
Dejstvo, da izvedenec strank ni povabil na ogled, ki ga je opravil, ne predstavlja upoštevne procesne kršitve. Nikjer ni predvideno, da mora izvedenec na ogled, ki ga opravi, zato da lahko sestavi mnenje oziroma odgovori na zastavljena vprašanja, vabiti tudi stranke. Ogled je le predpogoj za to, da mnenje lahko sestavi, strankina pravica pa je v tem, da se lahko do mnenja opredeli, nanj poda pripombe oziroma da lahko zahteva njegovo dopolnitev.
ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
ZAVAROVALNIŠTVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076144
OZ člen 179, 180, 357.
AO plus zavarovanje – pogodbena odškodninska obveznost – zavarovalna pogodba – zastaranje – valorizacija – neenotna sodna praksa – povprečna mesečna neto plača na zaposlenega v RS - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – odškodninska odgovornost odvetnika
Neutemeljena je pritožbena graja, da gre pri terjatvah iz AO – plus zavarovanja za pogodbeno zavarovanje, to je za pogodbeno odškodninsko obveznost iz zavarovalne pogodbe, ki glede zastaranja terja uporabo prvega in drugega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah.
prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
Pisanje se je z dolžničinega stalnega prebivališča vrnilo z označbo „preseljen“, iz izpiska iz centralnega registra prebivalstva pa je razvidno, da stalnega naslova ni spremenila, prav tako nima prijavljenega začasnega prebivališča niti nima urejenega drugega naslova za vročanje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, česar pa ni storilo.
S tem, ko je upravljalec smučišča dopustil, da se je ob samem robu smučišča nahajal večji kup strnjenega snega višine od pol do enega metra, je povzročil nevarnost za smučarje. Kup snega bi upravljalec smučišča moral ob izpolnjevanju pogoja tehničnega urejanja prog odstraniti, do odstranitve pa označiti oziroma zavarovati z ustreznimi znaki, s katerimi bi smučarje opozarjal na nevarni odsek smučišča.
Poškodovalec (tožnik) je upravičen do denarne rente v primeru, če je v bodoče utemeljeno pričakovati nastajanje stroškov v zvezi z njegovimi povečanimi potrebami.
pridobitev nepremičnine v arondacijskem postopku – odplačnost – trditveno in dokazno breme
Če svojih trditev z drugimi sredstvi ni uspela oziroma mogla dokazati, tega ni mogoče šteti v škodo toženi, ampak tožeči stranki. Na njej je namreč breme, da dokaže dejstva, ki jih zatrjuje oziroma ki so ji v korist in s katerimi utemeljuje pravovarstveni zahtevek, medtem ko je na toženi stranki, da dokaže utemeljenost postavljenih ugovorov, kar pa ji je s predložitvijo arondacijskih odločb tudi uspelo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – neobrazložen sklep sodišča prve stopnje
Sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen in se zaradi pomanjkljivosti njegove pravilnosti in zakonitosti ne da preizkusiti, kar je narekovalo njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek.
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 365, 366, 367. ZPP člen 23, 23/1, 23/2, 112, 112/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – premoženjska škoda – zastaranje – stvarna pristojnost - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – rok za vložitev tožbe
V primeru stvarne nepristojnosti sodišče ne zavrže tožbe, temveč se po prvem odstavku 23. člena ZPP izreče za nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, po določbi drugega odstavka 23. člena ZPP nadaljuje postopek, kot bi se bil začel pred njim, razen – glede na določbo prvega odstavka 112. člena ZPP – v primerih, ko je vložitev tožbe vezana na rok. Z določbo 23. člena ZPP namreč niso varovani roki za vložitev tožbe. Prvi odstavek 112. člena ZPP določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Ta določba po zadnjem odstavku 112. člena ZPP velja tudi za zastaralne roke, v obravnavanem primeru pa tudi ne gre za izjemo iz predzadnjega odstavka 112. člena ZPP (ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika). Tožba je bila pristojnemu sodišču odstopljena po poteku zastaralnih rokov iz 352. člena OZ, zato je prepozna.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč. Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
ZUJF člen 168, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2. ZJU člen 39.
javni prevoz – kilometrina – povračilo stroškov prevoza na delo in z dela – javni uslužbenci
Tožnik ima od kraja bivališča do delovnega mesta javni prevoz na sporni relaciji. Ker javni prevoz obstaja, je tožena stranka tožniku skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd dolžna priznati in izplačati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) javnim prevoznim sredstvom. V citiranih pravnih aktih ni podlage, da bi tožena stranka od tožnika lahko zahtevala, da za prevoz na delo in z dela uporablja zgolj svoje lastno vozilo, ne pa prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja – nepopoln predlog – poziv sodišča na dopolnitev predloga – predujem – zavrženje predloga
Za zbiranje spisovnega gradiva je v prvi vrsti odgovoren predlagatelj, iz podatkov v elektronskem spisu pa izhaja zgolj to, da ta kljub pozivu sodišča svojega predloga ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, zato je sklep sodišča prve stopnje materialnopravno pravilen.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074626
ZGD-1 člen 32, 32/1, 505, 505-8, 523, 523/3, 526. ZUKN člen 2, 11, 28, 42. ZPP člen 285.
odškodninska odgovornost poslovodje – sklep skupščine o vložitvi tožbe – predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji – enoosebna družba – vpis odločitev v knjigo sklepov – materialno procesno vodstvo
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo je v zadevah, v katerih odločajo družbeniki, omejeno in vezano na predhodno odločitev družbenikov. Zato je prav, da o možnosti uveljavljanja odškodninskega zahtevka odločijo družbeniki, ki so hierarhično najvišji organ družbe.
ZP-1 člen 190, 190/1, 191, 191/2. ZKP člen 500, 500/1.
odvzem premoženjske koristi – odmera premoženjske koristi
Ker je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravni osebi znesek odvzete premoženjske koristi že določil, sodišče ne more več odmeriti še dodatne premoženjske koristi.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitve delovnih mest v osnovni plačni razred.
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno delovno mesto, dejansko pa opravlja delo na drugem delovnem mestu. Tožnica ni opravljala delo, ki po opisu del in nalog v celoti spada pod delovno mesto Urednik oddaj, ampak opravlja delo delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato njen zahtevek za plačilo po dejanskem delu ni utemeljen.
Ker dokaza z vpogledom v kazenski spis sodišče ni izvedlo, kljub temu pa je predlog štelo za nepopoln, je stranko prikrajšalo v pravici do izrednega pravnega sredstva. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.