Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28.
spor majhne vrednosti – nedopustni pritožbeni razlogi – dimnikarska služba – zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
Tožeča stranka ni izstavila računa za opravljanje dimnikarskih storitev, temveč je obračunala stroške zavrnitve izvajanja storitev, povezane s prihodom dimnikarske službe, kar izhaja tudi iz računa. Za ta obračun ima podlago v 28. členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obseg nepremoženjske škode – AO plus zavarovanje – deljena vzročnost - oškodovančevo osebno stanje
Pritožnik tudi v primeru, ko lahko povrnitev škode iz istega škodnega dogodka uveljavlja zoper več oseb, ne more dobiti višje odškodnine, kot mu gre za ugotovljeni obseg nepremoženjske škode.
Po utrjenem stališču sodne prakse oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost in da je pri ugotavljanju obsega škode treba izhajati iz konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068970
SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – oškodovanec – aktivna stvarna legitimacija – domnevni lastnik nepremičnine – lastninska pravica v pričakovanju – vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom
Oškodovanec je tisti, katerega premoženjska ali nepremoženjska pravica je bila s toženčevim ravnanjem prizadeta. Način odprave škode je v vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo preden je škoda nastala. Gre za izravnavo položaja oškodovanca s tistim pred oškodovanjem. Če je tožnici pripadla v last (že) poškodovana nepremičnina, potrebe po izravnavi njenega položaja ni. V tem primeru škodni dogodek ni zmanjšal njenega premoženja, ampak ga je pridobila (na podlagi pravnega naslova) z zmanjšano vrednostjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 190, 193. ZDavP člen 406. ZUstS člen 1, 1/3, 40, 40/2, 42, 47.
neupravičena obogatitev - protiustavnost ZDavP - vpliv odločbe Ustavnega sodišča - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala, naj ji tožena stranka plača zamudne obresti na neupravičeno izterjane zneske od dne, ko je z objavo odločbe Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za pridobitev teh zneskov in je tožena stranka lahko vedela, da je zneske pridobila brez podlage.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/3, 90, 90/2, 90/3, 90/4, 130, 130/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 63, 63/2, 63/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – obseg sodnega varstva – strokovna izobrazba
V skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZDR (odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitve) se pri ustreznosti starega in novega delovnega mesta ne primerjata tarifni ali plačilni razred, v katerega je delavec uvrščen, temveč vrsta in stopnja izobrazbe obeh primerljivih delovnih mest. Za delovno mesto vodja vzdrževanja se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, enaka izobrazba se je zahtevala za delovno mesto vodja skupine za vzdrževanje, v katerega se je preimenovalo delovno mesto vodja vzdrževanja po novi sistemizaciji delovnih mest. Tudi za delovno mesto tehnologa se zahteva VI. strokovne izobrazbe. Staro in novo delovno mesto tožnika sta primerljivi tudi glede vrste izobrazbe, zato je ponujeno delovno mesto tehnologa ustrezno.
dodaten sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – nujni delež – nujni dediči – uveljavljanje nujnega deleža – vstopna pravica – obseg zapuščine
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem dodatnem sklepu o dedovanju sicer pravilno ugotovilo nastop oporočnega dedovanja glede dodatne zapuščine, vendar pa je pri odločitvi spregledalo določbe ZD o uveljavljanju, izračunavanju in prikrajšanju nujnega deleža, niti ni odgovorilo na ključni vprašanji: ali je obseg zapuščine z upoštevanjem novega premoženja bistveno spremenjen in kakšna je pravna narava izjav dedičev v prvotnem zapuščinskem postopku ter njihov vpliv na sedanji zapuščinski postopek, v katerem je predmet dedovanja novo najdeno premoženje.
pogodba o delu - dejansko stanje – dokazna ocena – obrazloženost sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077364
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112.
izpraznitev in izročitev stanovanja – odpoved najemnega razmerja – odpovedni razlog - krivdni razlog – vsebina opomina – kršitev pogodbene obveznosti – plačilo dolga tekom postopka
Opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni.
Plačilo dolga iz naslova najemnine in stroškov tekom sodnega postopka ne vpliva na obstoj krivdnega odpovednega razloga, saj je odločilno pri tem dejstvo, da toženec dolga iz naslova najemnine in stroškov ni plačal v roku iz opomina pred tožbo in tako kršitve njegove pogodbene obveznosti.
Preizkus obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, ko bi tožnik lahko vložil dajatveno tožbo, je umestno, če se opravlja preventivno, torej pred angažiranjem strank v nadaljnjih fazah postopka.
Sodišče lahko dâ pobudo za spremembo tožbe, kadar bi bilo treba na podlagi istega, nespremenjenega dejanskega stanja postaviti drugačen zahtevek.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077806
ZGD člen 428, 429, 439. ZGD-1 člen 503. ZOR člen 219.
odškodnina – kršitev konkurenčne klavzule – aktivna legitimacija družbe – neposredni zahtevek družbenika – tožba družbenika – razdelitev čistega dobička – nastanek civilnopravnega obligacijskega zahtevka za izplačilo dobička – sklep o delitvi dobička – uporaba tuje stvari v svojo korist
Za zahtevek za povračilo škode, nastale zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, bi bila aktivno legitimirana le družba. Družbenik neposrednega zahtevka od povzročitelja škode nima, temveč bi povračilo škode lahko zahtevala le družba, s povračilom pa bi se posredno poravnala tudi družbenikova škoda.
Civilnopravni obligacijski zahtevek za izplačilo dobička nastane, ko so izpolnjene naslednje predpostavke: bilančni dobiček mora obstajati in biti ugotovljen; družbeniki morajo odločiti, ali se bilančni dobiček razdeli med družbenike in kolikšen del se razdeli; z merili ali sklepom o razdelitvi mora biti natančno določeno, kolikšen del pripada določenemu družbeniku. Brez sklepa družbenikov zato načeloma ni mogoče določiti, kolikšna je vrednost deleža posameznega družbenika na dobičku.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
preprečevanje nasilja v družini – ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi – pravica do izjave – nujni postopek – nadomestilo za izključno uporabo stanovanja
Ravno z načinom postopanja, ko je prvostopenjsko sodišče obravnavalo vloženo pritožbo nasprotnega udeleženca kot v primeru, ko je zoper izdano začasno odredbo vložen ugovor, je bila nasprotnemu udeležencu zagotovljena pravica do izjave, enako kot v ugovornem postopku (v postopku za izdajo začasne odredbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068951
OZ člen 179. ZBPP člen 46, 48.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – denarna odškodnina – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Tožniku, ki je v prometni nezgodi utrpel nateg vratnih mišic s posledično rahlo okvaro slušnih čutnic, ki je privedla do začetne naglušnosti in šumenja oziroma piskanja v levem ušesu, zvin prsne hrbtenice, nateg ledvenih obhrbtnih mišic, udarnino levega kolena in delno raztrganino rotatorne manšete leve rame, je bila dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 13.400,00 EUR (5.500,00 EUR iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem, 7.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki delno ali v celoti uspe v postopku, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga mora povrniti nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke po zakoniti cesiji. Tudi zaradi realizacije terjatve do Republike Slovenije je treba stroške vsake od pravdnih strank odmeriti ter medsebojno pobotati.