Čeprav je pri tožniku podana 100 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine, ker s pokojninsko dobo v trajanju 1 leta in 2 mesecev ne izpolnjuje pogoja gostote dobe. Za pridobitev pravice do invalidnine bi moral ob tem, da je 20 let starosti dopolnil leta 1984, telesna okvara pa je nastala leta 2008, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ni več potrebno. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074615
ZPP člen 102, 102/2, 339, 339/2, 339/2-9. ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/2.
blagovna in storitvena znamka – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – zainteresirana oseba – uporaba znamke – kršitev pravice do uporabe svojega jezika – pravica do tolmača – litispendenca
Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Vsaka registrirana znamka pomeni omejevanje svobode komercialnega izražanja drugih subjektov, ki nastopajo na trgu. Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Uporaba firme družbe, registrirane v Republiki Hrvaški, ki vsebuje fantazijski dodatek, ki je podoben sporni znamki, ne dokazuje resne in dejanske uporabe sporne znamke na območju Republike Slovenije za označevanje storitev, za katere je znamka registrirana.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
URS člen 14, 50. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/7, 60, 66/2.
invalidnost – ožji obseg zavarovanja
Tožnik, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja v Sloveniji dopolnil za ožji obseg pravic, nima pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti. Za izračun pretežnosti zavarovanja in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti se ne upošteva doba v Švici, temveč samo doba, dopolnjena v Sloveniji.
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 100, 137, 196. ZD člen 132, 142, 142/3. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost delavca – kršitev konkurenčne prepovedi – smrt stranke v postopku – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki – zastaranje- konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da si upnik zaradi solidarne odgovornosti dedičev lahko sam izbere, ali bo zahteval izpolnitev od vseh ali le od nekaterih dedičev – če upnik s tožbo ne zajame vseh dedičev, gre to lahko samo na njegovo škodo in ne na škodo sodedičev. V skladu z določbo 132. člena ZD dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, zato dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi v procesna. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj. Dokazno breme, kdo je dedič pokojnega toženca, nosi prvotožeča stranka, zato sodišče ni dolžnosamo ugotavljati, kdo so dediči pokojnega toženca. Prvotožeča stranka svoje tožbe ni razširila na četrto dedinjo prvotnega toženca, zato je ni mogoče upoštevati v izreku sodbe.
Prvotni (pokojni) toženec je ravnal protipravno, ko je v času delovnega razmerja pri prvotožeči stranki sodeloval pri ustanavljanju novega časopisa, ko se je dogovarjal pri naročniku glede pogojev in možnosti uspeha novega časopisa na javnem naročilu in bil v ponudbi za javno naročilo naveden kot kontaktna oseba ter glavni in odgovorni urednik ter nagovarjal sodelavce pri prvotožeči stranki k sodelovanju z novim časopisom. S svojimi ravnanji je bistveno pripomogel k popolnosti ponudbe konkurenčnega ponudnika, in sicer v času, ko je bil zaposlen pri prvotožeči stranki. Vsa njegova ravnanja zato pomenijo kršitev konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR, za katere velja 3-mesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za odškodnino. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da prvotni toženec odgovarja tudi po načelih splošne odškodninske odgovornosti v okviru splošnega zastaralnega roka. Pravica delodajalca do odškodnine za škodo, ki izvira iz konkurenčne prepovedi, ki je zastarala, ne more konvalidirati tako, da bi delodajalec odškodnino lahko zahteval tudi na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
Tožnik, ki je v socialnem sporu uveljavljal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot nepodedljivo pravico, je med sodnim postopkom umrl, zato se postopek ustavi.
Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o (ne)združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068987
OZ člen 164, 168, 179.
zamudna sodba – priznanje dejstev – povračilo škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – pomoč sosede
Določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo ni le ugotavljanje (dejstev), ampak v svoji drugi fazi predstavlja materialnopravno vrednotenje oziroma oceno ugotovljenih (oziroma priznanih) dejstev. V tem segmentu gre torej za vprašanje (pravilne) uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet priznanja. To so lahko le dejstva.
Tožnica ni upravičena od toženke zahtevati povračilo zneska, ki naj bi ga tožnica plačala sosedi, ker je ta od tožničine poškodbe skrbela za njeno nepokretno mater in invalidnega brata, po materialnem pravu. Pomoč sosede je bila namreč angažirana za drugi osebi, to je mamo in brata, ki sta zato dolžna stroške skrbi, ki jima je bila nudena (na koncu) tudi nositi. Zgolj okoliščina, da jih je kljub temu poravnala (nosila) tožnica, pa seveda ne pomeni, da gre za škodo, katere povračilo bi lahko slednja terjala od toženke.
prenehanje stvarne služnosti – prenehanje na podlagi odločbe – bistveno spremenjene okoliščine – nekoristnost – namen uporabe služnostne poti
Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da bi si tožena stranka z majhnim denarnim stroškom lahko zagotovila dostop do svojih parcel po svojih zemljiščih.
Pri presoji za ukinitev služnosti se upoštevajo le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
Posredovanje podatka o bruto honorarjih nastopajočih ni bilo nujno, saj tarifa za izračun predvideva tudi drugo metodo. Na tej podlagi zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je toženec avtorske pravice na delih iz repertoarja tožnice kršil z zahtevano hujšo obliko krivde. Ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del.
ZASP opredeljuje dolžnost obveščanja uporabnikov, vendar v tem okviru ne določa dolžnosti posredovanja kakršnihkoli finančnih podatkov. Zahteva po predložitvi spornih podatkov ne izhaja povsem jasno niti iz določb ZASP
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28.
spor majhne vrednosti – nedopustni pritožbeni razlogi – dimnikarska služba – zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
Tožeča stranka ni izstavila računa za opravljanje dimnikarskih storitev, temveč je obračunala stroške zavrnitve izvajanja storitev, povezane s prihodom dimnikarske službe, kar izhaja tudi iz računa. Za ta obračun ima podlago v 28. členu Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
Po 190. členu OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Toženki je bil sporni znesek plačan brez pravnega temelja, zato ga je dolžna vrniti. Skladno s 193. členom OZ je dolžna plačati tudi zamudne obresti od izteka roka po pozivu tožeče stranke, saj kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
motenje posesti – motilno ravnanje – prekluzivni rok – oblika zahtevka – ugotovitveni zahtevek – dovoljena samopomoč
Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je nepotreben oz. Nedovoljen.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je objektivno mogoče, sicer samopomoč časovno ne sovpada z neupravičenim posegom v posest in šteje kot nedopusten poseg v posest.