ZDR člen 9, 9/1, 20, 20/3, 54, 204, 204/3. ZPP člen 2, 2/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izbira kandidata – izpolnjevanje pogojev
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi navedla kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas povečan obseg dela, tekom postopka pa je zatrjevala, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas na podlagi 3. odstaveka 20. člena ZDR, po katerem lahko delodajalec, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Poleg tega naj bi bil razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas reorganizacija in vzpostavitev informacijskega sistema, kar pa je bilo znano že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto gospodar avtoparka ni obstajal zakonit razlog, ki bi utemeljeval sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se p 54. členu ZDR šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
obveznost plačila – dokazno breme – trditveno in dokazno breme
V ustno dogovorjenem višjem plačilu je bila zajeta tudi osnovna plača iz pogodbe o zaposlitvi. Zato ni pravne podlage, da sodišče toženi stranki še enkrat naloži izplačilo zneskov neto osnovnih plač.
URS člen 2, 14, 50. Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 8, 8/1, 9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 68, 68/2 ,156, 156/1, 156/5, 157, 187, 187/1, 187/1-3, 455, 455/3, 455/3-2. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 8, 8/1, 75, 75/1, 75/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 124.
invalidska pokojnina – pokojninska doba, dopolnjena na Hrvaškem
Tožnica že s slovensko dobo oziroma skupaj z bosansko dobo, ki se ji šteje kot slovenska doba, izpolnjuje pogoj gostote dobe iz 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) invalidske pokojnine. Zato ji pri priznanju te pravice na podlagi 9. člena Sporazuma o socialni varnosti s Kanado dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati.
Tožnici dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati niti kot slovenske dobe na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 3. 1992, ker je v času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine že veljal Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
ZSV člen 19. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 točka 2.
denarna socialna pomoč – minimalni dohodek
Z denarno socialno pomočjo se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Tožnica, ki je samska oseba in prejemnica nadomestila za invalidnost, je upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim dohodkom in nadomestilom za invalidnost, za denarno socialno pomoč v višjem znesku pa ni podlage.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ni več potrebno. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
prevedba – plača - prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači - napredovanja
Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.
regres za letni dopust – pobot – pobotanje terjatev
Medsebojne obveznosti tožnika in tožene stranke se niso pobotale na zakonit način. Določbe Sporazuma, ki sta ga sklenili pravdni stranki, da bo tožnik regres za letni dopust (v naslednjih letih) prejel v obliki plačila najemnine in stroškov bivanja, namreč niso upoštevne, ker sporazum ni mogel predstavljati soglasja oziroma izjave o pobotu, ker tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust za sporna leta na dan podpisa tega sporazuma sploh še niso zapadle, medtem ko je ob upoštevanju datuma začetka zaposlitve tožnika zapadla največ enomesečna najemnina in stroški bivanja, ki jih je tožnik dolgoval toženi stranki.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prijava terjatev v stečajnem postopku - pogojna terjatev - odložni pogoj
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov je treba šteti kot pogojno terjatev, ki bi jo moral drugi toženec v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 351, 351/1. OZ člen 131, 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR člen 184, 184/1, 171.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – temelj odškodninske odgovornosti – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – zastaranje - soprispevek
V tem sporu tožnik od prvotožene stranke (delodajalec) in drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri je imela prvotožena stranka zavarovano svojo odgovornost) vtožuje plačilo odškodnine za nezgodo pri delu. Drugotožena stranka (zavarovalnica) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o temelju odškodninske odgovornosti, po kateri obstoji odškodninska obveznost prvotožene stranke v višini 70 %. Ker izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje ne posega v pravni položaj drugotožene stranke, saj ne določa njene odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, pritožba ne more izboljšati njenega pravnega položaja, zato drugotožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo, v posledici česar je treba njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Tožnik je kritičnega dne delal na podestu, pri čemer ga je nadzoroval delavec tožene stranke. Zaradi hitenja pri delu je prišlo do udarca oziroma pri sestopu do zdrsa in udarca v petnico. Poškodba je nastala zaradi dejstva, ker se oko ni moglo pravočasno prilagoditi gledanju na daleč in da je hitel zaradi strahu zaradi izgube zaposlitve, kar vse je prispevalo k zdrsu in udarcu. Glede na to, da je bila prvotožena stranka seznanjena s tožnikovimi zdravstvenimi omejitvami ter je dopuščala delo, pri katerem je lahko prišlo do poškodbe, izključuje tožnikovo soodgovornost za škodo. Splošno znano dejstvo je, da delavci zaradi strahu pred možnostjo izgube zaposlitve redko odklonijo delo, ki jih objektivno zdravstveno ogroža, posebej v zaostrenih pogojih ekonomske in finančne krize. Zato tožnikove privolitve, da bo opravljal delo kljub slabšemu vidu, ni mogoče opredeliti kot soprispevek k nastali škodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0068950
URS člen 35. OZ člen 179, 179/1. ZPol člen 47, 49. ZKP člen 150, 151, 214, 215, 542. KZ člen 261, 261/3, 265, 265/1, 266, 266/1, 267, 267/1.
protipravno ravnanje državnih organov – protipravnost ravnanja sodnika in tožilca – poseg v osebnostne pravice – posebni tajni policijski ukrepi – hišna preiskava – pripor – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo tudi takrat, ko sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali je predpis namenoma razlagal v nasprotju s sodno prakso, pri tem pa je treba kot pomembne (dodatne) navezovalne okoliščine upoštevati, katere pravice so bile z nepravilno odločitvijo sodišča oškodovancu kršene, v katerem postopku in na kakšen način. Bolj ko je pravica posameznika ustavnopravno varovana, višji je standard odgovornosti države za delo državnih organov.
ZPP člen 358, 358/3. ZIZ člen 64, 65. ZTLR člen 24, 28.
ugovor tretje osebe - tožba za nedopustnost izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - dobra vera
Kot glavni razlog razveljavitve pogodbe je bil v II. točki pogodbe navedeno neplačilo dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da tožnika glede lastništva nepremičnine nista bila v dobri veri najmanj od dne 10. 3. 2000, ko je bila pogodba o razveljavitvi sklenjena. Najkasneje takrat sta bila namreč seznanjena, da kupnine za sporno nepremičnino nista plačala v celoti, kar je vodilo v razdor kupoprodajne pogodbe z dne 1. 3. 1996.
motenje posesti – motilno ravnanje – prekluzivni rok – oblika zahtevka – ugotovitveni zahtevek – dovoljena samopomoč
Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je nepotreben oz. Nedovoljen.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je objektivno mogoče, sicer samopomoč časovno ne sovpada z neupravičenim posegom v posest in šteje kot nedopusten poseg v posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073120
OZ člen 432. ZPP člen 337.
pogodba o pristopu k dolgu – sklenitev pogodbe - dejansko stanje – dokazna ocena – pritožbene novote
Med pravdnimi strankami je bila sklenjena pogodba o pristopu k dolgu glede na to, da je dne 23. 2. 2011 toženka izjavo napisala in podpisala v navzočnosti tako zastopnika prvotnega dolžnika kot tudi tožnice ter jo nato tožnici izročila.
dejansko stanje – izročitev denarja – trditveno in dokazno breme – dokazni standard – pooblaščenec – zastopanje – laično zastopanje stranke
Dokazno breme, da je toženec tožniku denar izročil, je bila na tožencu, ki pa mu tega ni uspelo dokazati. Toženec kakršnegakoli potrdila o plačilu ni imel. O tem je izpovedal le sam, priči, ki ju je predlagal, pa trditev toženca nista potrdili.
Toženec se je sam odločil o tem, ali bo angažiral pooblaščenca ali ne. Nobenega zakonskega določila ni, ki bi zahteval, da ima stranka v pritožbenem postopku odvetnika.
pogodba o delu - dejansko stanje – dokazna ocena – obrazloženost sodbe – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožena stranka, s tem, ko trdi, da se je „sodišče v konkretnem primeru v celoti nedopustno ter v direktnem nasprotju s samim izvedenim dokaznim postopkom pristransko in močno subjektivno postavilo na stran tožeče stranke“, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2.
nagrada izvedenca - višina nagrade - zahtevnost izvedenskega mnenja - manj zahtevna cenitev
Mnenja izvedenca, ki je v mnenju izračunal vrednost vozila na osnovi podatkov v Eurotax 1/2 2008 in Eurotax 9/10 2009, poleg tega pa vrednosti dodal še oceno vrednosti dodatne opreme po kalkulacijskem sistemu Eurotax in upošteval stanje vozila na podlagi prevzemnega zapisnika, ni mogoče oceniti za zahtevnega.