URS člen 2, 14, 50. Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 8, 8/1, 9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 68, 68/2 ,156, 156/1, 156/5, 157, 187, 187/1, 187/1-3, 455, 455/3, 455/3-2. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 8, 8/1, 75, 75/1, 75/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 124.
invalidska pokojnina – pokojninska doba, dopolnjena na Hrvaškem
Tožnica že s slovensko dobo oziroma skupaj z bosansko dobo, ki se ji šteje kot slovenska doba, izpolnjuje pogoj gostote dobe iz 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) invalidske pokojnine. Zato ji pri priznanju te pravice na podlagi 9. člena Sporazuma o socialni varnosti s Kanado dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati.
Tožnici dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati niti kot slovenske dobe na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 3. 1992, ker je v času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine že veljal Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH.
Pri izračunu civilne kazni ni mogoče upoštevati izpolnitvenega zahtevka, ki ga ima prva tožnica kot nosilka moralnih avtorskih pravic do druge tožnice kot nosilke materialnih avtorskih pravic, pač pa izpolnitveni zahtevek, ki ga ima tožeča stranka kot nosilka avtorskih pravic do tožene stranke kot kršiteljice teh pravic. Niti 168. člen ZASP niti komentar tega člena pa tudi nobeno drugo določilo ZASP ne daje podlage za zahtevek na plačilo civilne kazni od tistih izvodov, ki jih imetnik avtorskih pravic sam proda.
spor iz upravljanja – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – izkaz lastništva – razpolagalni pravni posel – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
Res je, da sodna praksa vknjižbi lastninske pravice ne pripisuje več absolutnih učinkov in dopušča situacije, ko prenos lastninske pravice učinkuje tudi do tretjih oseb, ki vedo za sklenjeno prodajno pogodbo med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem. Vendar to velja le, če je bil med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel, t.j. ko je bilo skladno z določbo 32. in 33. člena ZZK izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.
Materialno procesno vodstvo je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila zadosti skrbna, pravočasno navedla vsa pravnorelevantna dejstva in zanje ponudila dokaze. Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Glede na različna mnenja invalidskih komisij o tožnikovi delovni zmožnosti in datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, je potrebno ugotoviti, kdaj je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 289, 289/1, 304, 304/1.
pooblaščenec – odvetnik – denarna kazen – vodenje glavne obravnave – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
Predsednica senata je že pred pričetkom naroka naslovila na stranke in pooblaščence, da nikomur ne bo dovolila skakanja v besedo, takrat ko besede ne bo imel. To opozorilo je predsednica senata ponovila še najmanj dvakrat, ker ga pooblaščenka tožnika ni spoštovala saj je že med samim diktiranjem na zapisnik skušala uveljavljati kršitve določb postopka, v besedo pa je skakala tudi med zastavljanjem vprašanj s strani pooblaščenke toženca. Upoštevajoč vse navedeno je očitno, da se pritožnica ni pokorila ukazom predsednice senata glede vzdrževanja reda, zato je bila pooblaščenki tožnika denarna kazen izrečena utemeljeno in v skladu z določbami ZPP, v katerih je določeno, v kakšnih primerih se denarne kazni izrekajo (304. in 11. člen ZPP).
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za odpoved
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ni več potrebno. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, namreč ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
prevedba – plača - prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači - napredovanja
Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.
Čeprav je pri tožniku podana 100 % telesna okvara, ki je posledica bolezni, nima pravice do invalidnine, ker s pokojninsko dobo v trajanju 1 leta in 2 mesecev ne izpolnjuje pogoja gostote dobe. Za pridobitev pravice do invalidnine bi moral ob tem, da je 20 let starosti dopolnil leta 1984, telesna okvara pa je nastala leta 2008, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe.
ZDR člen 9, 9/1, 20, 20/3, 54, 204, 204/3. ZPP člen 2, 2/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izbira kandidata – izpolnjevanje pogojev
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi navedla kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas povečan obseg dela, tekom postopka pa je zatrjevala, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas na podlagi 3. odstaveka 20. člena ZDR, po katerem lahko delodajalec, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Poleg tega naj bi bil razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas reorganizacija in vzpostavitev informacijskega sistema, kar pa je bilo znano že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto gospodar avtoparka ni obstajal zakonit razlog, ki bi utemeljeval sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se p 54. členu ZDR šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
ZPIZ-1 člen 36, 157, 157/2, 191, 259, 259/1, 259/3, 259/5.
starostna pokojnina – izplačevanje
Tožniku, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni bil zavarovan, se pokojnina izplača za šest mesecev nazaj od vložitve zahteve, čeprav je pogoje za upokojitev iz 36. člen ZPIZ-1 izpolnil že pred tem. Zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina izplača za nazaj vse od izpolnitve pogojev za upokojitev.
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.
ZSV člen 19. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 točka 2.
denarna socialna pomoč – minimalni dohodek
Z denarno socialno pomočjo se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Tožnica, ki je samska oseba in prejemnica nadomestila za invalidnost, je upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim dohodkom in nadomestilom za invalidnost, za denarno socialno pomoč v višjem znesku pa ni podlage.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kako je potekalo preverjanje možnosti prerazporeditve tožnice, zato je zmotno ali vsaj preuranjno zaključilo, da tožena stranka sploh ni preverjala, ali je tožnico mogoče prerazporediti oziroma ji ponuditi drugo ustrezno delo, in da tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 70. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - nujno zdravljenje
Mladoletnemu tožniku je bilo bolnišnično zdravljenje, kot ga je prejel v Avstriji, zagotovljeno v Sloveniji, pa se starši zanj niso odločili. Možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato ni upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje, ko je bil na zasebnem potovanju v tujini zaradi pridobitve drugega mnenja, ob sprejemu v avstrijsko bolnišnico tako ogroženo, da je bilo potrebno nujno zdravljenje, je upravičen do povračila tistih stroškov, ki se nanašajo na nujno zdravljenje.