URS člen 31. KZ-1 člen 57, 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2. ZKP člen 10, 10/1, 357,357/3, 372, 372-3. ZP-1 člen 52, 52/3.
lahka telesna poškodba – prekršek – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - sodba ESČP v zadevi Maresti proti Hrvaški
Razlogi v zvezi s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari.
ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa je določena v 131. členu ZDR, saj je bilo v 9. točki določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. Navedeno pomeni, da je obveznost plačila regresa za letni dopust zapadla 5. 5. 2012, ob izplačilu aprilske plače. Regres za letni dopust za leto 2012 je tako zapadel v plačilo pred začetkom veljavnosti ZUJF. Glede na ustavno načelo prepovedi povratne veljavne pravnih aktov, ZUJF ne more veljati za pravice, ki so bile pridobljene pred njegovo veljava (pred 31. 5. 2012). Določba 176. člena ZUJF zato ni mogla biti zakonita podlaga za to, da tožena stranka tožnici ni izplačala celotnega že zapadlega regresa za letni dopust za leto 2012, temveč le znižani znesek 100,00 EUR.
Tožnik, ki je v socialnem sporu uveljavljal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo kot nepodedljivo pravico, je med sodnim postopkom umrl, zato se postopek ustavi.
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 70. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - nujno zdravljenje
Mladoletnemu tožniku je bilo bolnišnično zdravljenje, kot ga je prejel v Avstriji, zagotovljeno v Sloveniji, pa se starši zanj niso odločili. Možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato ni upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje, ko je bil na zasebnem potovanju v tujini zaradi pridobitve drugega mnenja, ob sprejemu v avstrijsko bolnišnico tako ogroženo, da je bilo potrebno nujno zdravljenje, je upravičen do povračila tistih stroškov, ki se nanašajo na nujno zdravljenje.
ZDR člen 9, 9/1, 20, 20/3, 54, 204, 204/3. ZPP člen 2, 2/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izbira kandidata – izpolnjevanje pogojev
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi navedla kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas povečan obseg dela, tekom postopka pa je zatrjevala, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas na podlagi 3. odstaveka 20. člena ZDR, po katerem lahko delodajalec, če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Poleg tega naj bi bil razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas reorganizacija in vzpostavitev informacijskega sistema, kar pa je bilo znano že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Ker ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto gospodar avtoparka ni obstajal zakonit razlog, ki bi utemeljeval sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se p 54. členu ZDR šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnica zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpela na delovnem mestu, ko je iz prodajalne, v kateri je delala, odnesla dva prazna trilitrska kozarca v kontejner na dvorišču prodajalne, pri tem padla zaradi poledenelih tal na dvorišču in utrpela pretres možganov ter udarnino v zatilju glave. Podana je krivdna odškodninska odgovornost prvotožene stranke (tožničin delodajalec), ker ni ustrezno vzdrževala površine, na kateri je prišlo do poškodbe tožnice. K nastanku nezgode pa je delno prispevala tudi tožnica, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je zunaj poledenelo, in bi morala stopati bolj previdno, in sicer v deležu 20 %.
zamudna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnik je uveljavljal tudi odškodnino iz razloga duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti. Zmanjšanje življenjskih aktivnosti obsega vse omejitve v dejavnostih oškodovanca, ki jih po nezgodi ne more več opravljati ali pa zgolj v omejenem obsegu. Tožnik zaradi posledic poškodbe ni več sposoben izvajati takšnih telesnih aktivnosti, ki jih je izvajal pred poškodbo brez vsakršnih težav, oziroma jih sedaj izvaja s težavami, saj mora v njih vlagati več truda, energije in časa kot prej. Tožnik zaradi posledic poškodbe na desni nogi ne mora polno izvajati aktivnosti z obema nogama skupaj. Primerna odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je v višini 4.000,00 EUR.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
URS člen 2, 14, 50. Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 8, 8/1, 9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 68, 68/2 ,156, 156/1, 156/5, 157, 187, 187/1, 187/1-3, 455, 455/3, 455/3-2. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 8, 8/1, 75, 75/1, 75/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 124.
invalidska pokojnina – pokojninska doba, dopolnjena na Hrvaškem
Tožnica že s slovensko dobo oziroma skupaj z bosansko dobo, ki se ji šteje kot slovenska doba, izpolnjuje pogoj gostote dobe iz 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) invalidske pokojnine. Zato ji pri priznanju te pravice na podlagi 9. člena Sporazuma o socialni varnosti s Kanado dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati.
Tožnici dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati niti kot slovenske dobe na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 3. 1992, ker je v času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine že veljal Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH.
ZPIZ-1 člen 36, 157, 157/2, 191, 259, 259/1, 259/3, 259/5.
starostna pokojnina – izplačevanje
Tožniku, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni bil zavarovan, se pokojnina izplača za šest mesecev nazaj od vložitve zahteve, čeprav je pogoje za upokojitev iz 36. člen ZPIZ-1 izpolnil že pred tem. Zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina izplača za nazaj vse od izpolnitve pogojev za upokojitev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074627
SPZ člen 92, 92/1. ZIL -1 člen 47, 47/1, 48, 48/1. OZ člen 333. ZPP člen 185, 185/1.
znamka - nedopustna uporaba znamke - agentska pogodba - odpoved pogodbe - vertikalni sporazum - omejitev pravice imetnika znamke – nepotrebno zaslišanje priče – sprememba tožbe
Zahtevek za vrnitev table z zavarovanim znakom je lahko utemeljen na lastninski pravici nad tablo.
Znamka sicer podeljuje imetniku izključno pravico do njene uporabe, praviloma sicer za blago ali storitve, za katere je znamka registrirana. Vendar pa ni vsaka uporaba znamke brez dovoljenja imetnika znamke nedopustna sama po sebi. Imetnik znamke osebi, ki ni imetnik znamke ali sicer kako drugače upravičena do uporabe znamke pod določenimi predpostavkami namreč ne more prepovedati njene uporabe.
Tožnik do ženine smrti ni dopolnil starosti 53 let, ob ženini smrti ni bil popolno nezmožen za delo in ni postal nezmožen za delo v enem letu po njeni smrti, s pokojno ženo tudi nista imela skupnih otrok. Zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine po pokojni ženi in v posledici tega tudi ne do dela vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - prijava terjatev v stečajnem postopku - pogojna terjatev - odložni pogoj
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov je treba šteti kot pogojno terjatev, ki bi jo moral drugi toženec v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.