Pri izračunu civilne kazni ni mogoče upoštevati izpolnitvenega zahtevka, ki ga ima prva tožnica kot nosilka moralnih avtorskih pravic do druge tožnice kot nosilke materialnih avtorskih pravic, pač pa izpolnitveni zahtevek, ki ga ima tožeča stranka kot nosilka avtorskih pravic do tožene stranke kot kršiteljice teh pravic. Niti 168. člen ZASP niti komentar tega člena pa tudi nobeno drugo določilo ZASP ne daje podlage za zahtevek na plačilo civilne kazni od tistih izvodov, ki jih imetnik avtorskih pravic sam proda.
ZDR člen 37, 37/2. ZPP člen 100, 137, 196. ZD člen 132, 142, 142/3. OZ člen 395.
odškodninska odgovornost delavca – kršitev konkurenčne prepovedi – smrt stranke v postopku – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki – zastaranje- konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da si upnik zaradi solidarne odgovornosti dedičev lahko sam izbere, ali bo zahteval izpolnitev od vseh ali le od nekaterih dedičev – če upnik s tožbo ne zajame vseh dedičev, gre to lahko samo na njegovo škodo in ne na škodo sodedičev. V skladu z določbo 132. člena ZD dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, zato dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, tudi v procesna. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj. Dokazno breme, kdo je dedič pokojnega toženca, nosi prvotožeča stranka, zato sodišče ni dolžnosamo ugotavljati, kdo so dediči pokojnega toženca. Prvotožeča stranka svoje tožbe ni razširila na četrto dedinjo prvotnega toženca, zato je ni mogoče upoštevati v izreku sodbe.
Prvotni (pokojni) toženec je ravnal protipravno, ko je v času delovnega razmerja pri prvotožeči stranki sodeloval pri ustanavljanju novega časopisa, ko se je dogovarjal pri naročniku glede pogojev in možnosti uspeha novega časopisa na javnem naročilu in bil v ponudbi za javno naročilo naveden kot kontaktna oseba ter glavni in odgovorni urednik ter nagovarjal sodelavce pri prvotožeči stranki k sodelovanju z novim časopisom. S svojimi ravnanji je bistveno pripomogel k popolnosti ponudbe konkurenčnega ponudnika, in sicer v času, ko je bil zaposlen pri prvotožeči stranki. Vsa njegova ravnanja zato pomenijo kršitev konkurenčne prepovedi iz 37. člena ZDR, za katere velja 3-mesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za odškodnino. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da prvotni toženec odgovarja tudi po načelih splošne odškodninske odgovornosti v okviru splošnega zastaralnega roka. Pravica delodajalca do odškodnine za škodo, ki izvira iz konkurenčne prepovedi, ki je zastarala, ne more konvalidirati tako, da bi delodajalec odškodnino lahko zahteval tudi na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 25, 25/2, 70. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135, 135/1.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - nujno zdravljenje
Mladoletnemu tožniku je bilo bolnišnično zdravljenje, kot ga je prejel v Avstriji, zagotovljeno v Sloveniji, pa se starši zanj niso odločili. Možnosti zdravljenja v Sloveniji niso bile izčrpane, zato ni upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini. Ker pa je bilo njegovo zdravstveno stanje, ko je bil na zasebnem potovanju v tujini zaradi pridobitve drugega mnenja, ob sprejemu v avstrijsko bolnišnico tako ogroženo, da je bilo potrebno nujno zdravljenje, je upravičen do povračila tistih stroškov, ki se nanašajo na nujno zdravljenje.
ZPIZ-1 člen 36, 157, 157/2, 191, 259, 259/1, 259/3, 259/5.
starostna pokojnina – izplačevanje
Tožniku, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni bil zavarovan, se pokojnina izplača za šest mesecev nazaj od vložitve zahteve, čeprav je pogoje za upokojitev iz 36. člen ZPIZ-1 izpolnil že pred tem. Zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina izplača za nazaj vse od izpolnitve pogojev za upokojitev.
Glede na različna mnenja invalidskih komisij o tožnikovi delovni zmožnosti in datumu nastanka I. kategorije invalidnosti, je potrebno ugotoviti, kdaj je pri tožniku prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
ZSV člen 19. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 točka 2.
denarna socialna pomoč – minimalni dohodek
Z denarno socialno pomočjo se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Tožnica, ki je samska oseba in prejemnica nadomestila za invalidnost, je upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim dohodkom in nadomestilom za invalidnost, za denarno socialno pomoč v višjem znesku pa ni podlage.
prekinitev postopka – pravno nasledstvo – pravdna sposobnost – jamstvo Republike Slovenije ta devize na deviznih računih
Po 3. odstavku 19. člena UZITUL je Republika Slovenij prevzela jamstvo po stanju na dan uveljavitve tega zakona za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ. Iz navedene določbe izhaja, da je Republika Slovenija prevzela jamstvo bivše SFRJ napram vlagateljem za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in ne napram bankam.
ZPP člen 13, 206, 206/1. ZZ člen 65, 65/1. ZZDej člen 92.
plačilo uporabnine – lastninska pravica na nepremičnini – predhodno vprašanje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo
Odločilno pravno dejstvo v obravnavani zadevi predstavlja vprašanje, ali je tožena stranka na podlagi zakona postala lastnica spornih nepremičnin. Če je, zemljiškoknjižni podatki o lastninski pravici za obstoj lastninske pravice (ker gre za zatrjevano pridobitev na podlagi zakona) nimajo pomena.
URS člen 14, 50. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/7, 60, 66/2.
invalidnost – ožji obseg zavarovanja
Tožnik, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja v Sloveniji dopolnil za ožji obseg pravic, nima pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti. Za izračun pretežnosti zavarovanja in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti se ne upošteva doba v Švici, temveč samo doba, dopolnjena v Sloveniji.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 263, 263/1. ZPIZ-2 člen 183.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Za ponovno odmero pravnomočno odmerjene starostne pokojnine ni pravne podlage. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za odmero pokojnine na podlagi plač za leto 1992, za katero so bili plačani prispevki, ki so bile tožniku izplačane v obliki vrednostnih papirjev in ki pri pravnomočni odmeri pokojnine niso bili upoštevane, utemeljeno zavrgel.
URS člen 2, 14, 50. Sporazum o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade člen 8, 8/1, 9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 68, 68/2 ,156, 156/1, 156/5, 157, 187, 187/1, 187/1-3, 455, 455/3, 455/3-2. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2, 254, 254/1, 254/2. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 8, 8/1, 75, 75/1, 75/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 124.
invalidska pokojnina – pokojninska doba, dopolnjena na Hrvaškem
Tožnica že s slovensko dobo oziroma skupaj z bosansko dobo, ki se ji šteje kot slovenska doba, izpolnjuje pogoj gostote dobe iz 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) invalidske pokojnine. Zato ji pri priznanju te pravice na podlagi 9. člena Sporazuma o socialni varnosti s Kanado dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati.
Tožnici dobe, dopolnjene na Hrvaškem, ni mogoče upoštevati niti kot slovenske dobe na podlagi predpisov, veljavnih do 31. 3. 1992, ker je v času vložitve zahteve za priznanje pravice do invalidske pokojnine že veljal Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
zavrženje tožbe – izbris družbe iz registra – odgovornost družbenikov – pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev
Tožnik bi tožbo zoper družbenika izbrisane družbe moral vložiti v roku iz 10. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Ta določa, da se zahtevki iz 1. in 6. odstavka istega člena lahko uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, ki ga ni mogel podaljšati niti, sicer nepravilno izdani sklep sodišča prve stopnje s pozivom za popravo tožbe.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
URS člen 31. KZ-1 člen 57, 122, 122/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2. ZKP člen 10, 10/1, 357,357/3, 372, 372-3. ZP-1 člen 52, 52/3.
lahka telesna poškodba – prekršek – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - sodba ESČP v zadevi Maresti proti Hrvaški
Razlogi v zvezi s prepovedjo ponovnega sojenja o isti stvari.
regres za letni dopust – pobot – pobotanje terjatev
Medsebojne obveznosti tožnika in tožene stranke se niso pobotale na zakonit način. Določbe Sporazuma, ki sta ga sklenili pravdni stranki, da bo tožnik regres za letni dopust (v naslednjih letih) prejel v obliki plačila najemnine in stroškov bivanja, namreč niso upoštevne, ker sporazum ni mogel predstavljati soglasja oziroma izjave o pobotu, ker tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust za sporna leta na dan podpisa tega sporazuma sploh še niso zapadle, medtem ko je ob upoštevanju datuma začetka zaposlitve tožnika zapadla največ enomesečna najemnina in stroški bivanja, ki jih je tožnik dolgoval toženi stranki.