ZDR člen 131, 131/2. ZKolP člen 25. ZUJF člen176. ZDIU12 člen 5, 5a.
regres za letni dopust - dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Z Dogovorom, ki ima naravo kolektivne pogodbe, je bila za javne uslužbence glede plačila regresa za letni dopust za leto 2012 določena ugodnejša pravica, kot pa je določena v 131. členu ZDR, saj je bilo v 9. točki določeno, da se regres za letni dopust izplača pri plači za april 2012. Navedeno pomeni, da je obveznost plačila regresa za letni dopust zapadla 5. 5. 2012, ob izplačilu aprilske plače. Regres za letni dopust za leto 2012 je tako zapadel v plačilo pred začetkom veljavnosti ZUJF. Glede na ustavno načelo prepovedi povratne veljavne pravnih aktov, ZUJF ne more veljati za pravice, ki so bile pridobljene pred njegovo veljava (pred 31. 5. 2012). Določba 176. člena ZUJF zato ni mogla biti zakonita podlaga za to, da tožena stranka tožnici ni izplačala celotnega že zapadlega regresa za letni dopust za leto 2012, temveč le znižani znesek 100,00 EUR.
ZSV člen 19. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikov in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010 točka 2.
denarna socialna pomoč – minimalni dohodek
Z denarno socialno pomočjo se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, to je v višini minimalnega dohodka. Tožnica, ki je samska oseba in prejemnica nadomestila za invalidnost, je upravičena do denarne socialne pomoči v višini razlike med minimalnim dohodkom in nadomestilom za invalidnost, za denarno socialno pomoč v višjem znesku pa ni podlage.
prevedba – plača - prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači - napredovanja
Ob prehodu iz prejšnjega na novi plačni sistem se je upoštevala prevedba nominalnega zneska osnovne plače javnega uslužbenca, določenega v individualnem delovnopravnem aktu, zato je potrebno upoštevati z odločbo določen količnik. Na podlagi 49. a in 49. c člena ZSPJS so se delavcu ob uvrstitvi v plačni razred po novem plačnem sistemu upoštevala že dosežena napredovanja na delovnem mestu v prejšnjem plačnem sistemu. Ker je tožeča stranka v prejšnjem plačnem sistemu napredovala za dva plačilna razreda, je tudi v novem plačnem sistemu pri uvrstitvi v plačni razred potrebno upoštevati dve napredovanji. Delovno mesto pomočnik vzgojitelja je uvrščeno v 19. plačni razred, ob upoštevanju dveh napredovanj tožnice pa je pravilna uvrstitev javne uslužbenke v 21. plačni razred.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074627
SPZ člen 92, 92/1. ZIL -1 člen 47, 47/1, 48, 48/1. OZ člen 333. ZPP člen 185, 185/1.
znamka - nedopustna uporaba znamke - agentska pogodba - odpoved pogodbe - vertikalni sporazum - omejitev pravice imetnika znamke – nepotrebno zaslišanje priče – sprememba tožbe
Zahtevek za vrnitev table z zavarovanim znakom je lahko utemeljen na lastninski pravici nad tablo.
Znamka sicer podeljuje imetniku izključno pravico do njene uporabe, praviloma sicer za blago ali storitve, za katere je znamka registrirana. Vendar pa ni vsaka uporaba znamke brez dovoljenja imetnika znamke nedopustna sama po sebi. Imetnik znamke osebi, ki ni imetnik znamke ali sicer kako drugače upravičena do uporabe znamke pod določenimi predpostavkami namreč ne more prepovedati njene uporabe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074615
ZPP člen 102, 102/2, 339, 339/2, 339/2-9. ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/2.
blagovna in storitvena znamka – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – zainteresirana oseba – uporaba znamke – kršitev pravice do uporabe svojega jezika – pravica do tolmača – litispendenca
Pojem zainteresirane osebe za vložitev tožbe za razveljavitev znamke, ki se ne uporablja, je treba razlagati širše. Vsaka registrirana znamka pomeni omejevanje svobode komercialnega izražanja drugih subjektov, ki nastopajo na trgu. Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Imetnik znamke, ki je podobna znamki, ki se ne uporablja, je zainteresirana oseba za vložitev tožbe za razveljavitev speče znamke.
Uporaba firme družbe, registrirane v Republiki Hrvaški, ki vsebuje fantazijski dodatek, ki je podoben sporni znamki, ne dokazuje resne in dejanske uporabe sporne znamke na območju Republike Slovenije za označevanje storitev, za katere je znamka registrirana.
pravica do premestitve – pravica do dela v krajšem delovnem času – delna invalidska pokojnina
Tožnik, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je livar, zmožen pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal delo stoje in sede, brez poklekanja in počepanja in dela na lestvi ter brez ročnega premeščanja bremen nad 10 kg, v štiriurnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela v krajšem delovnem času štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.
Ker obstoju in vsebini računov tožena stranka ni nasprotovala, njegova predložitev za odločitev v spisu ni odločilnega pomena.
Tožeča stranka je vedela za kakšen posel gre ter pogodbo prostovoljno podpisala, zato s pavšalnim argumentom, da je šlo za „ubijalsko“ pogodbo, ne more uspeti.
Predložitev bančnih izpiskov ni njen pogoj za dokaz zatrjevanih delnih plačil, saj velja načelo proste presoje dokazov.
nadomestilo za invalidnost – ustavitev izplačevanja
Pri tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve in pravico do nadomestila za invalidnost, je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, zato mu je bila priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine. Toženec je tožniku od priznanja delne invalidske pokojnine dalje utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za invalidnost, saj sočasno ne more uživati dveh pravic.
Ker je tožnica zmožna za delo, ki ga je nazadnje opravljala (gospodinjska pomočnica), pri njej ni invalidnosti, zato je neutemeljen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 263, 263/1. ZPIZ-2 člen 183.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Za ponovno odmero pravnomočno odmerjene starostne pokojnine ni pravne podlage. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za odmero pokojnine na podlagi plač za leto 1992, za katero so bili plačani prispevki, ki so bile tožniku izplačane v obliki vrednostnih papirjev in ki pri pravnomočni odmeri pokojnine niso bili upoštevane, utemeljeno zavrgel.
Tožnica, ki je bila zavarovana po 15. členu ZPIZ-1 kot zasebna športna delavka, ni več zmožna opravljati dela trenerja jahanja v takšnem obsegu, kot ga je opravljala do poškodbe, je pa zmožna opravljati dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami (delo, ki ni povezano z jahanjem, lahko fizično delo, pri katerem ročno premešča bremena do največ 8 kg, pri katerem lahko občasno hodi na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja izmenično stoje in sede), zato se jo razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno na drugem delovnem mestu z omejitvami in pravica do delne invalidske pokojnine. Ker ni popolnoma nezmožna za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
URS člen 14, 50. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/7, 60, 66/2.
invalidnost – ožji obseg zavarovanja
Tožnik, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja v Sloveniji dopolnil za ožji obseg pravic, nima pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti. Za izračun pretežnosti zavarovanja in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi III. kategorije invalidnosti se ne upošteva doba v Švici, temveč samo doba, dopolnjena v Sloveniji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kako je potekalo preverjanje možnosti prerazporeditve tožnice, zato je zmotno ali vsaj preuranjno zaključilo, da tožena stranka sploh ni preverjala, ali je tožnico mogoče prerazporediti oziroma ji ponuditi drugo ustrezno delo, in da tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR.
ZDR člen 42. Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 4, 4/1. ZJU člen 5. ZObr člen 88, 88/1.
razvrstitev v plačni razred – plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal. Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto tožniku odredila opravljanje dela delovnega mesta zdravstveni tehnik (kakor je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), mu mora za opravljeno delo zagotoviti ustrezno plačilo, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.
Če delniška družba delnic (delnice so vrednostni papir - prvi odstavek 174. člena ZGD-1) še ni izdala, se vinkulacija po ZGD-1 (členi od 237-240) ne uporablja. V tem primeru se korporacijske pravice delničarjev, ki niso inkorporirane v vrednostnem papirju, prenašajo po pravilih o odstopu terjatve s pogodbo (cesija, - členi od 417 do 426 Obligacijskega zakonika - OZ).
prekinitev postopka – pravno nasledstvo – pravdna sposobnost – jamstvo Republike Slovenije ta devize na deviznih računih
Po 3. odstavku 19. člena UZITUL je Republika Slovenij prevzela jamstvo po stanju na dan uveljavitve tega zakona za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ. Iz navedene določbe izhaja, da je Republika Slovenija prevzela jamstvo bivše SFRJ napram vlagateljem za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in ne napram bankam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0073136
ZST-1 člen 13, 13/3. ZBPP člen 1, 41, 42. ZPP člen 172.
oprostitev plačila sodnih taks – upravičenost do brezplačne pravne pomoči – spremenjeno finančno stanje – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – pravica do izjave
Sodišče je svojo odločitev oprlo izključno na podatke, ki jih je pridobilo v ugotovitvenem postopku, ni pa ugotovilo dejstev, ki so bistvenega pomena za odločitev. Pri tem sodišče tožeči stranki ni omogočilo, da se izjasni o dejstvih, ki so pomembna za presojo njihove upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks kot tudi do opravičenosti do BPP.
ZPIZ-1 člen 36, 157, 157/2, 191, 259, 259/1, 259/3, 259/5.
starostna pokojnina – izplačevanje
Tožniku, ki ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ni bil zavarovan, se pokojnina izplača za šest mesecev nazaj od vložitve zahteve, čeprav je pogoje za upokojitev iz 36. člen ZPIZ-1 izpolnil že pred tem. Zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina izplača za nazaj vse od izpolnitve pogojev za upokojitev.
Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.
Pri izračunu civilne kazni ni mogoče upoštevati izpolnitvenega zahtevka, ki ga ima prva tožnica kot nosilka moralnih avtorskih pravic do druge tožnice kot nosilke materialnih avtorskih pravic, pač pa izpolnitveni zahtevek, ki ga ima tožeča stranka kot nosilka avtorskih pravic do tožene stranke kot kršiteljice teh pravic. Niti 168. člen ZASP niti komentar tega člena pa tudi nobeno drugo določilo ZASP ne daje podlage za zahtevek na plačilo civilne kazni od tistih izvodov, ki jih imetnik avtorskih pravic sam proda.