prisilna hospitalizacija – zdravljenje na oddelku pod nadzorom brez privolitve – pogoji
Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni oziroma duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok ogrožanja lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim.
pravica do pritožbe – dovoljenost pritožbe – stranka zapuščinskega postopka
Pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, zato nima pravice vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Njen zahtevek ni dedno pravne narave in ga zato ni mogoče obravnavati v zapuščinskem postopku.
delilnik stroškov toplotne energije – sprememba delilnika – soglasje odjemalcev – trditveno in dokazno breme
Sklicevanje na zaupanje v pravilnost delilnika, ob izrecni določbi 10. člena Pogodbe, ki smiselno zavezuje tožečo stranko, da ne spreminja obračuna brez spremenjenega delilnika, h kateremu so dali soglasje vsi odjemalci toplotne energije, je zmotno. Trditveno in dokazno breme, da so vsi odjemalci soglašali s spremembo delilnika, je v konkretnem primeru bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila.
delna razveljavitev sklepa o izvršbi – doplačilo sodne takse za redni postopek – fikcija umika tožbe – res iudicata
Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se nanaša zgolj na del sklepa o izvršbi, zoper katerega je bil ugovor dolžnika zavrnjen, torej samo na del, v katerem ni bil razveljavljen. Ker pa je z izpodbijanim sklepom prvostopenjsko sodišče poseglo tudi v že pravnomočen izvršilni sklep, je v tem obsegu pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
OZ člen 319. ZDR člen 72, 88, 88/3, 90, 90/3, 109.
obveznost plačila – plača – direktor – pogodba o poslovodenju – odpust dolga – znižanje plače – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odpravnina
Med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena poslovodna pogodba na podlagi 72. člena ZDR, ki v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo dopušča možnost drugačne ureditve (od sicer zakonsko opredeljene) tudi v zvezi s plačilom za delo. V tej pogodbi je bilo dogovorjeno, da se lahko osnovna plača tožnika v skladu s sklepom družbenikov prilagaja uspešnosti poslovanja tožene stranke. Skupščina tožene stranke je sprejela sklep, da ostanejo plače zaposlenih v družbi zaradi likvidnostnih težav in negativnega tekočega poslovanja v enaki višini, kot so bile dejansko izplačane v preteklem obdobju. Citirani sklep je predstavljal veljavno podlago (glede na poslovodno pogodbo) za obračun in izplačilo nižje plače tožniku od tiste, ki je bila dogovorjena s poslovodno pogodbo, zato zahtevek tožnika za izplačilo razlike v plači za to obdobje ni utemeljen.
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 6, 6/1, 131, 131/1, 157. ZJZ člen 10, 10/1, 10/3.
solidarni dolžniki – pravnomočna odločba o zahtevku zoper enega od solidarnih dolžnikov – prenehanje obveznosti – odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odgovornost – zagotovitev reda – profesionalna skrbnost
Toženi stranki sta solidarna dolžnika, pa tudi če bi bila enotna sospornika, sta še vedno solidarna dolžnika. Okoliščina, da je pravnomočno odločeno o zahtevku zoper enega od solidarnih dolžnikov, drugega ne razbremenjuje obveznosti. Šele s plačilom enega ugasne tudi obveznost drugega solidarnega dolžnika.
Drugotožene stranke zgolj dejstvo sklenitve pogodbe ne razbremenjuje odgovornosti za vso morebitno nastalo škodo. Dolžna je namreč zagotoviti pogoje za varovanje zdravja in življenja vseh udeležencev in drugih, med katere spadajo tudi reditelji, česar pa ji zgolj s postavljenimi ograjami ni uspelo.
SPZ člen 43, 77, 77/2. ZNP člen 37. ZPP člen 286. ZTRL člen 28, 28/4.
ureditev meje - kriterij močnejše pravice - urejenost meje v katastru - priposestovanje
V kolikor meja še ni dokončno urejena v katastrskem postopku, odpade domneva močnejše pravice po določbi drugega odstavka 77. člena SPZ. To pa še ne pomeni, kot zatrjuje pritožba, da v takšnem primeru ni več mogoče določitev meje po kriteriju močnejše pravice. Odpade le že navedena domneva močnejše pravice. Meja pa se določi na podlagi ugotovljene močnejše pravice.
Iz pritožbenih navedb izhaja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo, da je tožniku dolžna izplačati neizplačane plače, ker naj bi poravnala vse obveznosti do tožnika. S tem tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa se zamudna sodba skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP ne more izpodbijati.
enaka vrednost vzajemnih dajatev - izobraževanje delavca - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - pogodbena ureditev razmerja - vrnitev dela plače - plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerju – sodniški pripravnik
Ker toženka svoje pogodbene obveznosti, da bo ostala na delu pri tožeči stranki še pet let po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ni izpolnila, pri čemer je bila ta neizpolnitev obveznosti posledica ravnanja toženke (delovno razmerje toženke pri tožeči stranki je prenehalo po volji toženke), je dolžna tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov, ki jih je ta imela v času, ko je toženka opravljala pripravništvo na sodišču.
ZIZ člen 38, 38/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3, 72/4. ZPP člen 110.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – neplačilo predujma za cenitev – predlog za odlog izvršbe – rok za plačilo predujma – predlog za podaljšanje roka – kvalificiran pooblaščenec – dejanski zastoj postopka – konstitutivni učinek sklepa o odlogu izvršbe
V konkretnem primeru upnikovega predloga za odlog nepremičninske izvršbe ni mogoče smiselno šteti tudi kot predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma za cenitev nepremičnin.
Sklep o odlogu po prvem odstavku 72. člena ZIZ je konstitutivne narave.
izvršba na nepremičnine - odlog izvršbe na predlog upnika
Odlog izvršbe je institut, ki vpliva le na izvršbo in njen potek (torej le na opravo izvršilnih dejanj in opravil), ne pa tudi na tek izvršilnega postopka. Zaradi enkratne oprave izvršilnih dejanj, ki se v izvršbi na nepremičnine opravljajo v nujnem sosledju, lahko (prvi in kasneje pristopljeni) upniki svoje pravice in upravičenja, ki jim jih daje ZIZ in ki se nanašajo na samo izvršbo, izvršujejo tako, da s tem ne posegajo tudi v pravice in upravičenja drugih upnikov. Zato predlogu za odlog posameznega upnika ni mogoče ugoditi, če temu nasprotujejo drugi upniki, tudi če mu sicer dolžniki ne nasprotujejo.
ZIZ člen 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - prekinitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike - izvršba na nepremičnino, katere lastništvo ni izkazano
Pritožnica pravilno izpostavlja, da je bila navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na drugo osebo ter da upnik ni izkazal, da so dolžniki lastniki nepremičnine, na katero je predlagal nadaljevanje izvršbe. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o nadaljevanju izvršbe zoper nove dolžnike na to nepremičnino, iz zemljiškoknjižnih podatkov razbralo, da je bil v teku zemljiškoknjižni postopek za predlagani vpis lastninske pravice na nove dolžnike, dediče po pokojnem dolžniku. Prvostopno sodišče je zato tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno štelo, da je v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ že priložena listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice (novih) dolžnikov.
V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZST-1 je prvo sodišče postopalo in izdalo sklep, iz katerega izhaja, da je vrednost spornega predmeta 129.360,70 EUR. Glede na določeno vrednost 129.360,70 EUR pa je sodišče tudi odmerilo sodno takso za pritožbo.
spor majhne vrednosti – obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – ugotovljeno dejansko stanje – izrek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti je nižji (vsebinska obrazložitev je krajša kot pri sodbi izdani v rednem postopku), kar pa ne pomeni, da lahko manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
Pravnomočen postane le izrek sodbe (sklepa), zato mora biti v njem jasno razvidno, katerim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, je sodišče ugodilo in katere zavrnilo.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja – pravočasnost predloga – ustavitev izvršbe z edinim dovoljenim izvršilnim sredstvom – odlog izvršbe
Kolikor sodišče samo povzroči, da se postopek pravilno ne konča, to ne more iti v breme upnika. V konkretni zadevi je torej potrebno določbo prvega odstavka 31. člena ZIZ razumeti tako, da izvršilni postopek ni bil končan do izteka časa, za katerega je sodišče izvršbo odložilo.
novo izvršilno sredstvo – obstoj premoženja – obstoj transakcijskega računa v Republiki Sloveniji
Ni dopustno izdati sklepa o izvršbi, tudi za dodatno izvršilno sredstvo ne, ne da bi se ugotovilo, da ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet na ozemlju Republike Slovenije odprt transakcijski ali drug račun.
Ker je 15 dnevni rok za dvig pisanja neuspešno potekel, je vročevalec pisanje toženki pustil v hišnem predalčniku, ta dan pa se tudi šteje, da je bila vročitev opravljena, kar pomeni, da je za toženko (šele) tedaj začel teči določeni 10 dnevni rok za popravo vloge.
odškodninska odgovornost delodajalca – okužba na delovnem mestu – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Tožnica je prišla pri svojem delu kot medicinska sestra v stik s pacientko, ki je bila okužena z nalezljivo boleznijo, v okviru svojih delovnih nalog je bila dolžna oskrbeti to pacientko (čeprav niti tožnica niti drugotožena stranka nista bili seznanjeni z okužbo pacientke), zaradi česar je prišlo do tega, da se je s to boleznijo okužila tudi tožnica. Delo v okolju, v katerem je prišla tožnica v stik z okuženo pacientko, je predstavljalo nevarno okolje, ki je pomenilo večjo nevarnost od običajne za okužbo tožnice, zato za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi okužbe s tuberkulozo, odgovarja drugotožena stranka kot delodajalec po pravilih objektivne odgovornosti.