odvzem predmetov - poseben sklep - funkcionalna pristojnost - razveljavitev po uradni dolžnosti
Ker gre za kaznivi dejanji iz pristojnosti okrožnega sodišča, bi moral glede na to, da razpravni senat več ni zasedal, sklep o odvzemu predmetov izdati zunajobravnavni senat in ne predsednica razpravnega senata.
Niti tožnica niti toženec odločitve sodišča prve stopnje nista grajala, zato je sedaj v pritožbi z tovrstnimi pritožbenimi trditvami toženec prepozen, saj izvedenskega mnenja pred sodiščem prve stopnje ni grajal niti ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja (286.b člen ZPP).
V skladu z 14. členom ZPP je pravdno sodišče v primeru identičnega dejanskega stanja, kot ga je obravnavalo kazensko sodišče, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00077349
OZ člen 39, 40, 40/1, 40/2, 92. ZGD-1 člen 505. ZPP člen 8. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-1.
dokazna ocena - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - poslovni delež kot skupno premoženje - izpodbojnost pogodbe - začetek teka roka za izpodbijanje - pravočasnost vložitve tožbe - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - pravni interes - izbrisna tožba
Pogodba je nična, če je njena podlaga nedopustna, ker nasprotuje moralnim načelom (določba 39. člena OZ). Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost (prvi odstavek 40. člena OZ). Izjemo predstavljajo primeri, ko je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev za sklenitev pogodbe (drugi odstavek 40. člena OZ).
SZ-1 člen 103. ZPP člen 163, 277, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2, 350, 350/2, 353.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje - neplačevanje najemnine - odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja
Skladno s temi, ob izpolnitvi še drugih pogojev iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče izda zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka skladno z 277. členom ZPP v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).
OZ člen 18, 131, 190, 194, 198, 336, 346. SPZ člen 7, 8, 28, 54, 95, 95/2, 96, 96/4, 96/5.
prirast - načelo specialnosti - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pridobitev lastninske pravice na originaren način - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - brezplačna uporaba nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - uporabnina - splošen zastaralni rok - vmesna sodba - nedobroveren posestnik
Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na nepremičninsko prirast (54. člen SPZ), ki je povezana z načelom specialnosti (7. člen SPZ) in načelom povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice na podlagi zakona, pri katerem se je lastninska pravica toženke na nepremičninah razširila tudi na koruzo.
Korist tožnika je že sama neupravičena (brezplačna) uporaba nepremičnin toženke, za katero bi ji sicer moral plačati denarno nadomestilo. Z neupravičenim (protipravnim) posegom v toženkino lastninsko pravico se je okoristil, pri čemer ni bilo veljavnega pravnega temelja da bi prejeto obdržal.
Niti SPZ niti OZ za uporabnino ne predpisujeta posebnega zastaralnega roka, zato zanje velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ), zato si pritožba tožnika neutemeljeno prizadeva za upoštevanje triletnega zastaralnega roka.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic strank - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo pritožbo obravnavati kljub neplačilu sodne takse. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je bil pritožnik že v plačilnem nalogu opozorjen na vse pravne posledice, ki bodo po tretjem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sledile, če takse ne bo plačal v postavljenem roku.
Omejitev pravice do pritožbe ni nujno nedopustna, takšna je le, če ne ustreza načelu sorazmernosti, omejena pa je lahko zaradi varovanja pravic drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave RS - URS).
seznam dolžnikovega premoženja - narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja - predlog upnika - predlog za razpis naroka
Temeljno vodilo izvršilnega postopka je interes upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve. V uresničevanje tega cilja je usmerjena tudi določba 31. člena ZIZ, katere namen je ugotoviti, ali ima dolžnik kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve.
Sodišče prve stopnje z zastavitvijo s strani upnika pripravljenih vprašanj z dne 3. 3. 2014, ki so po vsebini takšna, da so usmerjena v pridobivanje informacij, ki bi mu omogočala razkrivanje dejanskega oziroma prikritega dolžnikovega premoženja, ni izčrpalo možnosti, da z zaslišanjem dolžnika pred sodiščem dne 12. 2. 2014, z opozorilom o posledicah krive izpovedi, razišče okoliščine, ki bi upniku pomagale razkriti premoženje, ki ga je dolžnik imel že ob zaslišanju zgoraj navedenega dne. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ponovno izvedbo naroka za ugotavljanja dolžnikovega premoženja neupravičeno pogojilo s tem, da upnik kot verjetno izkaže, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - predlog za povrnitev stroškov postopka - zavrženje zahteve - prepozen predlog
Zahteva stranke za povrnitev stroškov mora biti pravočasna. Pravočasnost zahtevka je odvisna od tega ali se odločba izda na podlagi obravnavanja, tedaj mora stranka vložiti zahtevo do konca obravnave ali brez poprejšnjega obravnavanja, tedaj mora stranka povrnitev stroškov zahtevati v predlogu o katerem naj sodišče odloči (tretji odstavek 163. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Naknadna zahteva za povrnitev stroškov je mogoča le v primerih, ko nastopijo okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP), pri čemer so mišljene okoliščine, ki so izven sfere stranke, ki uveljavlja povrnitev stroškov.
Odločitev sodišča druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075640
KZ-1 člen 38, 38/1, 47, 47/1, 47/2, 260, 260/1, 260/2, 260/5, 262, 262/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373.
izdaja tajnih podatkov - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - čas izvršitve kaznivega dejanja
S pritožbo pa ni mogoče soglašati. Izpodbijana sodba ima namreč dovolj tehtne in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, izrek izpodbijane sodbe pa tudi ni nejasen, pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi ni v nasprotju z razlogi in podatki v spisu, o čemer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja (od neugotovljenega dne v letu 2020 do 13. 4. 2021) je dovolj determiniran. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja, kot sestavni del opisa, je v sodbi namreč dovolj označen s časovnim okvirjem ravnanja obdolženca, pri čemer je izpostaviti, da v obravnavani zadevi čas storitve kaznivega dejanja (kar velja tudi za kraj storitve – na območju X.) ne predstavlja odločilnega dejstva. Čas (in kraj) storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja, njegovo kvalificirano obliko, sprememba datuma ali kraja storitve pa tudi v ničemer ne vpliva na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti, datum pa tudi ni pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja ali podobnega. Opis kaznivega dejanja v izreku, poleg časa storitve, vsebuje opis obdolženčevega ravnanja, pri čemer je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča torej tudi dovolj zamejen, da je obdolžencu omogočil obrambo. Čeprav je čas kaznivega dejanja sicer pomembna modaliteta opisa dejanj, pa, kot je že povedano, ni odločilna okoliščina. Pritožbene trditve, da je izrek izpodbijane sodbe, glede na v pritožbi navedene okoliščine, torej pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi v nasprotju z obrazložitvijo, so tako neutemeljene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074595
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Pritožbeno sodišče pa prepoznava kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje odločilna dejstva, torej tista, ki so merodajna za vsebinsko presojo, konfuzno in precej nelogično predstavi na način, ki ne dopušča jasne razlage.
stek prekrškov - idealni stek - neenotna sodna praksa - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog
Presoja zakonskih opisov prekrškov po 3. alineji četrtega odstavka 30. člena ZCes-1 in po 1. alineji osmega odstavka 30. člena ZCes-1 po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo osne obremenitve vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška. Med prekrškoma torej obstaja pravi idealni stek po volji zakona. Tudi presoja zakonskih opisov prekrškov iz druge alineje četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 in po 3. alineji devetega odstavka 31.a člena ZCes-1 ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška.
OZ člen 634, 634/1, 635, 635/1, 636, 649, 660, 663, 663/1, 663/2, 663/3.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - odgovornost izvajalca za napake gradbe - materialni prekluzivni rok - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 343, 343/4, 352.
delno zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo tožene stranke - nedovoljena pritožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost najemne pogodbe - nezakonita odpoved - predhodni preizkus tožbe
Sodišče prve stopnje je tožbo delno zavrglo, kar pomeni, da je odločitev v korist tožene stranke. Slednja zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper to odločitev.
Vprašanje pravnega interesa ugotovitvene tožbe je sicer res predmet predhodnega preizkusa tožbe, sodišče prve stopnje pa se lahko do tega opredeli tudi kasneje v postopku, in če se izkaže, da pravni interes ni podan, tožbo zavrže.
Uvodoma je zavrniti pritožbena izvajanja o nedovoljenosti odmere pravdnih stroškov po fazah postopka. Kadar pride med pravdo do zvišanja tožbenega zahtevka in s tem do povišanja vrednosti spornega predmeta, je pri ugotavljanju višine pravdnih stroškov v posamezni fazi postopka, treba upoštevati, koliko je znašala vrednost spornega predmeta v posamezni fazi.
OZ člen 86, 94, 99. ZN člen 47. ZZZDR člen 12, 17, 60.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma - pisne izjave prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo, da pojasni, zakaj predlaga še ustno zaslišanje prič, katerih pisne izjave so bile predložene, vendar slednja tega nista pojasnila.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do dejstva, da v delu, ko tožnica uveljavlja napake volje, pravni posel ni ničen, temveč izpodbojen (94. člen OZ).
V skladu z 12. členom ZZZDR ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravna posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, je potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
S tem, ko sta si premoženje sporazumno razdelila, pa sta se sporazumela tako o obsegu, kot o deležih na premoženju, ne glede na dejstvo, da sam delež posameznega partnerja na skupnem premoženju, ni bil določen. Sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 26. točki obrazložitve.
ZD člen 132. ZPotK-1 člen 2, 2/10, 15, 15/2, 15/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/6.
predlog za izvršbo - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - način izkazovanja zapadlosti terjatve - primeren dodatni rok za izpolnitev - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - prehod obveznosti na dediča - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - izvršljiv notarski zapis
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica od kreditne pogodbe po zapustnikovi smrti lahko veljavno odstopila le, če bi k plačilu neporavnanih obveznosti v dodatnem (najmanj) 15 dnevnem roku pozvala nova dolžnika - zapustnikova dediča in tema tudi vročila izjavo o odstopu od kreditne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnica s predloženim opominom z dne 8. 5. 2020, ki je sicer vseboval tudi poziv za plačilo zapadlih obveznosti, naslovljenim na A. A., in s povratnico, iz katere izhaja, da je bil navedeni opomin poslan naslovniku "A. A., X", ni izkazala, da je k plačilu zapadlih obveznosti pisno, priporočeno po pošti pozvala dediča pokojnega kreditojemalca (tj. dolžnika). Opomin in poziv za plačilo ni bil niti naslovljen na dediča, niti ni bil poslan na njun naslov, zgolj podpis na povratnici z navedbo priimka "A." pa ne dokazuje niti tega, da je poziv sploh sprejel kateri od dolžnikov. Ker je pravilna vročitev poziva, s katerim upnik konkretne dolžnike dolgovane obveznosti iz kreditne pogodbe pozove k plačilu te obveznosti v dodatnem roku, pogoj za uresničitev pravice do razdora pogodbe in za posledično predčasno zapadlost terjatve iz kreditne pogodbe, že navedeno utemeljuje zavrnitev upničinega predloga za izvršbo.
registrski postopek - pridobitev statusa udeleženca - poslovni delež kot skupno premoženje
Sodišče prve stopnje je v skladu s 17. členom ZSReg A. A. pravilno priznalo status udeleženke v postopku. V tem kontekstu ni utemeljen pritožbeni očitek, da A. A. s sodelovanjem v tem postopku ne more doseči zase ugodnejšega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00075152
ZPP člen 2, 7, 3, 3/3, 285. OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 105/3. ZDDV-1 člen 76a.
fiksen rok - derivativna pridobitev stvarne pravice - izbrisna pobotnica - obrnjena davčna obveznost
Po prepričanju sodišča druge stopnje je namreč v poslovni praksi prenosa stvarnih pravic, ki so obremenjene z zastavnimi pravicami, povsem življenjsko sprejemljivo in običajno, da se kupec zavaruje na način, da bo po plačilu kupnine pridobil stvarne pravice, proste vseh bremen. Navedeno zavarovanje pa se v poslovni praksi realizira na način, da pravni posel vsebuje določbo, da mora zastavni upnik pred plačilom kupnine deponirati izjavo o nameravani izdaji izbrisnega dovoljenja.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00074911
ZIZ člen 270, 270/2. ZSReg člen 13.
začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - korporacijska upravičenja
Dejstvo namreč je, da se je toženec na podlagi svojega članskega položaja v družbi B. B. d.o.o., kot njen edini družbenik in nosilec članskih upravičenj, (že) odločil za povečanje osnovnega kapitala - sprejel je ustrezen sklep, s katerim je ustvaril korporacijsko podlago za to, da je lahko družba v postopku povečanja osnovnega kapitala proti vplačilu novega vložka v njeno premoženje, vplačniku tega vložka izdala nov poslovni delež in ga na ta način sprejela v svojo člansko strukturo. Svoje upravičenje je že realiziral (posegel je v strukturo poslovnega deleža), na njegovi podlagi pa sta družba in tretja oseba (C. C.) sklenili vpisno pogodbo, ki je specifičen institut korporacijskega prava.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00074907
ZGD-1 člen 4, 4/2, 38, 503, 503/3. ZIZ člen 56. ZZK-1 člen 98.
sklep o zavarovanju terjatve - začasna odredba - poseg v premoženje - stranka postopka
Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse1 tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. B. d.o.o., C. C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.