KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076441
KZ-1 člen 86, 86/11. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - pasivno ravnanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Glede na navedeno je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil obsojenec kljub obljubi, ki jo je dal Probacijski enoti, popolnoma pasiven, z izvajalsko organizacijo se ni dogovoril za opravljanje dela v splošno korist in ni prinesel potrjenega napotitvenega obrazca, prav tako se na pozive Probacijske enote sploh več ni oglašal.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 38c, 38c/2, 52, 52/1, 52/2, 97,97/5. ZPP člen 365, 365/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - končni obračun izvršitelja - zavrnitev predloga za izvršbo - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
V smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi dokončni obračun izvršitelja (t.j. obračun, ki ni sporen in je potekel rok za upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče), kar je izrecno določeno v drugem odstavku 38.c člena ZIZ. Vendar v skladu citirano določbo dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov le glede izterjave v dokončnem obračunu obračunane terjatve izvršitelja do upnika iz naslova plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne predstavlja pa izvršilnega naslova upnika zoper izvršitelja za izterjavo zneska kupnine, ki jo je izvršitelj pridobil s prodajo dolžnikovih premičnin, in do prejema katere je upnik upravičen na podlagi določb 97. člena ZIZ.
Izvršilnega naslova tudi ne predstavlja dokončni obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine, izdan na podlagi določb 97. člena ZIZ. Čeprav je v petem odstavku 97. člena ZIZ določeno, da je na podlagi takšnega dokončnega obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna opraviti poplačilo upnika, v določbah ZIZ (prav tako pa tudi ne v določbah kakšnih drugih predpisov) ni podlage, da bi bilo takšno obvestilo mogoče šteti kot izvršilni naslov upnika zoper izvršitelja za plačilo terjatve v višini kupnine, do prejema katere je upravičen upnik. Tudi obvestilo o obračunu terjatve z dne 16. 10. 2023, ki ga je upnik skupaj s pisnim poročilom in obračunom plačila za delo in stroškov z dne 16. 10. 2023 predložil predlogu za izvršbo, tako nima lastnosti izvršilnega naslova in ne more biti podlaga za izvršbo za izterjavo upnikove terjatve iz naslova poplačila iz prejete kupnine.
URS člen 26, 72. OZ člen 6, 6/2, 131, 133, 133/4. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 108, 180.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za oblastno protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - škodni dogodek - prekomerni hrup - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - pravica do zdravega življenja v zdravem okolju - ukrepi za zmanjšanje škode - nepopolna tožba - navedba tožene stranke
Sodišče druge stopnje nadalje pojasnjuje, da o obstoju "škodnega dogodka" govorimo že takrat, ko so presežene mejne vrednosti hrupa po upravnih (podzakonskih) predpisih, t.j. po Uredbi o mejnih vrednostih hrupa iz l. 2005 oziroma iz leta 2018. Vendar dejstvo, da je do preseganja mejnih (oziroma kritičnih) vrednosti hrupa po Uredbi prišlo, samo po sebi še ne pomeni, da je mogoče državi očitati protipravnost, temveč kaže zgolj na to, da se je zgodil "škodni dogodek". Za ugotovitev protipravnosti ravnanja (ali opustitev) države morajo biti izpolnjeni še nadaljnji kriteriji, in sicer je treba pretehtati naslednje kriterije (oziroma se je treba vprašati): - v kolikšni meri je bilo poseženo v interes oškodovanca (tožnika) po življenju v zdravem življenjskem okolju (brez prekomernega hrupa), - kakšen je javni interes, torej kakšna je družbena koristnost sporne ceste, - kakšni so bili ukrepi države (toženke) za zmanjšanje hrupa in - kaj je za zmanjšanje škode storil tožnik. Na koncu pa je treba vse te kriterije vzeti v ozir in v iskanju pravične rešitve ustrezno tehtati med družbeno koristjo železniškega prometa in prizadetimi interesi tožnika zaradi prekomernega hrupa ter med nasprotujočimi interesi najti pravično ravnovesje (kar je pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, kot izhaja iz 39. do 42. točke obrazložitve sodne). Pri tem velja izpostaviti tudi stališče novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča, da oblastni poseg države v zasebno lastnino odpira več zornih kotov in razsežnosti; po eni strani vprašanje, ali ima večina državljanov zaradi posega države z omenjenim ukrepom koristi in ali takšna splošna korist presega oziroma izpodrine pravico posameznika do kvalitetnega življenjskega okolja in premoženja in če jo, v kakšnem obsegu. Zato je treba ugotavljati, ali se je tožniku zaradi izgradnje izogibališča za vlake vsakodnevno življenje bistveno spremenilo (zgolj minimalno preseganje mejnih vrednosti hrupa po upravnih predpisih ne zadošča). Meja pri imisijah, ki so posledica oblastnega delovanja države v javnem interesu, je postavljena višje od meja pri imisijah, ko se srečata dva zasebnopravna interesa. Bistveno poslabšanje vsakodnevnega življenja živečih ob železniški progi je, če interes oškodovanca prevlada nad javnim interesom, treba uravnavati vsaj z ustreznimi odškodninami. Kajti prizadeti ne smejo biti v enakem položaju kot tisti, ki imajo od železnice le korist.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - protipravna prilastitev - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nerazumljiv izrek - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ni jasno, ali državni tožilec zatrjuje, da je obdolženec prilastil stroje sebi (na kar bi bilo mogoče sklepati iz zaimka "si") ali, da je te stroje prilastil gospodarski družbi A. d.o.o., torej, da je stroje prilastil drugemu, kar pa v okviru zakonske inkriminacije očitanega kaznivega dejanja ni pravno relevantno, saj kaznivo dejanje po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podano v primeru, če storilec denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, prilasti komu drugemu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076429
KZ-1 člen 57, 58, 135, 135/1. ZKP člen 373, 386.
kaznivo dejanje grožnje - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - verodostojnost priče
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe s prepričljivimi in tehtnimi razlogi pojasnilo, zakaj verjame očetu mladoletnega oškodovanca, da je obdolženka mladoletnemu oškodovancu izrekla inkriminirane grožnje. Oče mladoletnega oškodovanca je namreč določno in prepričljivo izpovedal, kako ga je njegov sin (mladoletni oškodovanec) po telefonu seznanil z grožnjo obdolženke, kako je nato sin vztrajal, da se dejanje prijavi policiji, izpovedal je o strahu, ki ga je grožnja pustila pri sinu in da je bila grožnja, kot je navedena v zapisniku o sprejemu ovadbe, dobesedno tako izrečena sinu, saj sam tega v prekmurščini niti ne bi znal tako povedati.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odločba o kazenski sankciji
Tudi ostale pritožbene navedbe ne narekujejo znižanja izrečene zaporne kazni, neutemeljeno pa je tudi zavzemanje pritožbe za izrek pogojne obsodbe, ker je inkriminacija obravnavanega dejanja po njeni oceni plod politične odločitve, ki ljudem neupravičeno preprečuje gibanje brez omejitev. Pri slednji trditvi prezre, da je smisel inkriminacije tovrstnega ravnanja zavarovanje javnega reda in miru v državi. Objekt varovanja je državna meja in zakonitost bivanja v Republiki Sloveniji, pa tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka nezakonito spravljanje ljudi čez mejo in varovanje njihovega premoženja.
plačilo pogodbene obveznosti - odstop od pogodbe - rok za izpolnitev obveznosti - fiksna pogodba
Materialnopravno zmotno je že izhodišče pritožbe, da je vsaka pogodba, ki veže izpolnitev za nek jasno določen rok, fiksna pogodba. V skladu s 104. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) gre namreč za takšen položaj zgolj v primeru, ko je je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe. V skladu s četrtim odstavkom citirane določbe pa je o tem vprašanju moč sklepati na podlagi izrecnega dogovora strank ali glede na naravo posla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075414
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 373, 386.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena priče - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - uporaba prisilnih sredstev policistov - prekoračitev policijskih pooblastil - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
V sodbi mora biti ocenjena vsebina tistih dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, tj. na tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe. V obravnavani zadevi pa se pritožbeno izpostavljene okoliščine v zvezi z ugotavljanjem (primarnega) prekrška obdolženca ne nanašajo na odločilna dejstva, kot to pravilno ugotavlja že zagovornik v pritožbi, zato kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Policisti so torej zoper obdolženca uporabili prisilna sredstva šele po tem, ko je obdolženec najprej sam napadel policista.
Poškodba obdolženca, ki jo je ta utrpel v obravnavanem dogodku, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dokazuje prekoračitve pooblastil policistov pri obravnavi obdolženca, saj je bila navedena poškodba (logična) posledica ravnanj obdolženca in uporabe prisilnih sredstev, ki so jih policisti upravičeno uporabili, da so lahko obvladali obdolženca.
preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz zgoraj navedene obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, saj je obsojenka posebni pogoj iz pogojne obsodbe izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074319
ZKP člen 129a, 129a/3. KZ-1 člen 86, 86/8.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zavrženje predloga - izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Prepričevanje zagovornikov obsojenega, da je treba upoštevati stanje glede kazni, ki jo je še treba izvršiti v času odločanja glede alternativne izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist, ne pa celotno izrečeno enotno kazen, je neutemeljeno, pritožbeno polemiziranje o tem, kdaj bi stališče, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, prišlo v poštev, pa brez teže in merodajnega vpliva na pravilno sprejete pravne in dejanske zaključke.
Na tako obrazloženo je navkljub nestrinjanju zagovornikov obsojenega vendarle merodajno stanje v času izreka sodbe in ne pravnomočnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/14, 339/14-2. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna motnja - pravica do osebne svobode - duševna integriteta
Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - nezakonita hišna preiskava
V obravnavani odškodninski zadevi ne gre za presojo kršitev procesnih jamstev tožnikovega sina v kazenskem postopku. Zato kvalificirana napačnost ravnanja preiskovalnega sodnika, ki se zahteva za ugotovitev odškodninske odgovornosti države, ni podana že zgolj na podlagi odločitve, da so bile v kazenskem postopku ugotovljene procesne kršitve, zaradi katerih je bila pravnomočna kazenska sodba razveljavljena.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - odstop kreditodajalca od pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - bančni kredit
V skladu z 80. členom Obligacijskega zakonika (OZ) osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zavezano sklepanje in izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Podlaga za podpis kreditnih pogodb s strani uslužbencev banke, ki so bili za to s strani banke posebej pooblaščeni, je tako 80. člen OZ in so torej lahko veljavno zavezali banko kot dajalca kredita nasproti kreditojemalcu.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi, vendar je spregledalo, da mora biti med motilnim dejanjem in koristjo podana vzročna zveza, korist mora biti neposredna posledica motilnega dejanja.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - izjemen ukrep - ugoditev pritožbi
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.
odškodnina zaradi poplave - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …". Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (člen 7/1 ZPP). Predstavlja dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek. V vsebinskem pogledu trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če dolžnik tega bremena ne zmore, bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Medtem ko je formalno trditveno breme procesna predpostavka, je vsebinsko trditveno breme, pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z dobavo sistema, ki so ga vgradili v A., prav tako pa tudi, da je dolžniku znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek. Obveznosti plačila terjatve, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in izvršbi za njeno izterjavo, pa nasprotuje s sklicevanjem na napake upnikove izpolnitve, tj. na nedelovanje vgrajenega sistema in na upnikovo nepripravljenost, da kljub podanim večkratnim pozivom napake odpravi. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza.
zahteva za oceno ustavnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - navajanje trditev in predlaganje dokazov - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZFO-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 34, 34/3, 148, 148/1, 148/2, 149, 149/1, 149/2. ZPP člen 340, 341.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež denarne terjatve dolžnika - namenska sredstva - gospodarski spor - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sredstva, izvzeta iz izvršbe - občina kot stranka postopka
Določba 149. člena ZIZ je sistematično uvrščena med določbe, ki se nanašajo na izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah, v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZIZ pa se določbe 148. do 151. člena ZIZ uporabljajo le za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih, in za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih. V nasprotnem se, kot izrecno določa drugi odstavek 148. člena ZIZ, izvršba na denarna sredstva opravi po (splošnih) določbah 136. do 147. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje, ki se je pri presoji pogojev za uporabo 149. člena ZIZ osredotočilo le na presojo, ali je to določbo mogoče uporabiti tudi za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, presoje, ali so v obravnavani zadevi sploh podani v 148. členu ZIZ predpisani temeljni pogoji za uporabo 149. člena ZIZ, ni opravilo in pravnorelevantnih dejstev v zvezi s tem ni ugotavljalo. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava pogojev za uporabo 149. člena ZIZ ni presojalo tudi z vidika predpostavk iz 148. člena ZIZ, je dejansko stanje v zvezi s tem ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa tudi pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga ni mogoče preizkusiti. ZFO-1 v tretjem odstavku 25. člena vsebuje izrecno prepoved prisilnega posega na sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, in v zvezi s tem določa, da se sredstva občin, namenjena sofinanciranju investicij, ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Navedeno pomeni, da so (pod pogoji iz tega člena) ta sredstva že na podlagi citirane določbe izvzeta iz izvršbe, in sicer ne glede na to, ali je v zvezi s posegom na ta sredstva mogoče uporabiti določbo 149. člena ZIZ ali ne. Vendar pa izvzetje iz izvršbe po tretjem odstavku 25. člena ZFO-1 ne velja glede izterjave vseh obveznosti občin, ampak le tistih, ki so v tej določbi izrecno navedene, tj. za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Za presojo, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti citirano določbo, je tako treba najprej ugotoviti, ali obveznosti, zaradi izterjave katerih se vodi izvršba, spadajo med navedene obveznosti.