negatorno varstvo - negatorna tožba - pravdni postopek - nepravdni postopek - razmerja med etažnimi lastniki
Tožnik namreč navaja, da ga toženki protipravno ovirata pri izvrševanju solastninske pravice ter zahteva prenehanje vznemirjenja, prepoved bodočega vznemirjenja oziroma vzpostavitev prejšnjega stanja, kar po svoji vsebini predstavlja zahtevek za zaščito pred vznemirjanjem solastninske pravice. Tožnik torej uveljavlja negatorno varstvo po določbi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Za presojo utemeljenosti negatorne tožbe pa je predviden pravdni postopek.
izpodbijanje očetovstva - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - začetek teka roka - sklep presenečenja - kršitev pravice do izjave
Prepoved izdaje odločbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje predlagatelju ni dalo možnosti, da se o trditvah nasprotnih udeležencev izjasni.
Tako predlagatelj upravičeno ni pričakoval, da bo sodišče, kljub pozivu na založitev predujma ter postavitev izvedenca odločilo, ne da bi predlagatelju dalo možnost, da se izjavi o trditvah nasprotnih udeležencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00082559
URS člen 54. DZ člen 138, 138/1, 138/3, 186. ZNP-1 člen 34. ZPP člen 337.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno starševstvo - preživnina - višina preživnine - časovne meje pravnomočnosti - objektivno nova dejstva
Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša praviloma prispevati k preživljanju svojih otrok v istem deležu od svojih prejemkov, pri čemer se med prejemki staršev ne upoštevajo niti otroški dodatki niti regres za prevoz na delo in prehrano na delu. To pomeni, da povračil prevoznih in materialnih stroškov, ki jih delodajalec povrne svojemu zaposlenemu, ni mogoče šteti za prihodek, ki bi bil upošteven v smislu 189. člena DZ. Enako velja za vračilo posojila s strani delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00085310
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2. URS člen 15, 15/1, 22, 27. OZ člen 132, 178, 179. KZ-1 člen 197, 197/1. ZPP člen 7, 212.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo - domneva nedolžnosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta predhodni kazenski postopek, ki je bil zaključen s pravnomočno oprostilno sodbo, in obravnavni odškodninski spor neizogibno povezana. Ker je bil tožnik s pravnomočno oprostilno sodbo oproščen kaznivega dejanja šikaniranja, toženka ne more v tem odškodninskem sporu uspeti z ugovorom, da je tožnik očitano kaznivo dejanje storil. Nasprotno stališče, da bi se v tem postopku lahko dokazovalo, da so se sporni dogodki odvili drugače kot je to opisano v pravnomočni oprostilni sodbi, je v nasprotju s tožnikovo domnevo nedolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00081498
ZKP člen 148, 148/4, 451, 452, 452c.
izločitev dokazov - delna sprememba izpodbijanega sklepa - mladoletnik - postopek proti mladoletnikom - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk
Mladoletnik je bil sicer pred zbiranjem obvestil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, vendar pa bi glede na njegovo starost ob zbiranju obvestil, upoštevajoč določila prvega odstavka 451. člena ZKP in tudi drugega odstavka 452.c člena ZKP, moral biti poučen tudi po drugem odstavku 452.c člena ZKP, kot to utemeljeno navaja zagovornik. Drugi odstavek 452.c člena ZKP namreč jasno določa, da mora pristojni organ mladoletnika ob seznanitvi ali prvem stiku po seznanitvi, da je osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja in katerega, v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, nemudoma poučiti vsaj o pravicah, ki so taksativno naštete v tej določbi.
Zagovornik ima tudi prav, da pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP in po drugem odstavku 452.c člena ZKP ni mogoče enačiti, kot to zmotno navaja sodišče prve stopnje. Vsebina pouka po drugem odstavku 452.c člena ZKP namreč dopolnjuje že znane vsebine pouka polnoletnim obdolžencem in osumljencem. S pravnim poukom po 452.c členu ZKP se zagotavlja varstvo pravic mladoletnikov v kazenskem postopku, ki zaradi starosti ob storitvi kaznivega dejanja in ob obravnavi uživajo posebno pravno varstvo, na kar utemeljeno opozarja zagovornik v svoji pritožbi.
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 90, 90/2. ZSPDSLS-1 člen 74.
konvalidacija pogodbe - stavbna pravica - izbris stavbne pravice pri eni izmed nepremičnin, pri kateri je bila ustanovljena - sodna ali upravna pristojnost - izbrisna tožba
Pravna podlaga za pridobitev stavbne pravice je veljavna pogodba o ustanovitvi stavbne pravice med lastnikom zemljišča (toženka) in imetnikom stavbne pravice (toženec), ki ima naravo zavezovalnega posla. Vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo je konstitutiven in ima naravo razpolagalnega pravnega posla.
Sporno ostaja ali je dedič lahko razumel pomen in posledice svojih dejanj, torej ali se je postopka udeleževala stranka, ki je pravdno sposobna. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.
sodna taksa - več zahtevkov na različnih pravnih in dejanskih podlagah
V predmetni zadevi imamo opravka s tremi tožbenimi zahtevki, ki imajo različno dejansko in pravno podlago. Vmesni ugotovitveni zahtevek je prejudicialen (gre za predhodno vprašanje), zato določitev sporne vrednosti ni potrebna, od ostalih dveh zahtevkov pa je eden denarni (kondikcijski zahtevek), drugi pa nedenarni (ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja).
Ob dejstvu, da sta obdolženca tekom postopka vztrajala pri svojem zagovoru, in sicer da se je vsak le branil in ni začel napada, ter ob odsotnosti kakršnihkoli neposrednih prič ali drugih relevantnih dokazov, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče ugotoviti, ali in kdo je ravnal v silobranu.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-2. ZIZ člen 42, 63, 63/1.
verodostojna listina - obnova izvršilnega postopka - dovoljenost predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - fikcija vročitve - nepravilna vročitev sklepa - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP se nanaša le na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe in se vsebinsko nanašajo na kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem.
V okviru tega obnovitvenega razloga so zato relevantne le tiste kršitve, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodne odločbe (sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine), ne pa kršitve, ki se nanašajo na vročitev sodne odločbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Pravne posledice nepravilne vročitve oziroma nevročitve sodne odločbe (tj. neutemeljena izdaja potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe) se lahko namreč sanirajo z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe po določbah 42. člena ZIZ, bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog stranke (drugi in tretji odstavek 42. člena ZIZ).
adhezijski postopek - poslovna goljufija - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku
Gre torej za isto stvar, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (res iudicata). Pritožbeni poudarek, da je bil obdolženi v pravdnem postopku drugotožena stranka ter da se je pravdno sodišče v sodbi več ukvarjalo z ravnanji prvotožene stranke, tj. nekdanjega poslovodje B. B., sprejetih pravnih in dejanskih zaključkov ne morejo spremeniti, saj si pritožnik v okviru tega pritožbenega postopka dejansko prizadeva zgolj za drugačno presojo dokaznega gradiva, na podlagi katerega je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo I Pg 1269/2014 z dne 23. 6. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 417/2017 z dne 8. 3. 2018, zahtevek za plačilo odškodnine že pravnomočno zavrnilo.
Pritožbeno naziranje, da obstoj pravnomočne civilne sodbe o isti stvari ni ovira za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku oziroma razlog, zaradi katerega bi sodišče oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo, je napačno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00081725
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4.
prometna nesreča - materialna škoda na vozilu - preizkus alkoholiziranosti voznika - obvestilo policiji o prometni nezgodi
Nima prav pritožba, da bi toženec moral policista obvestiti, da je prišlo do prometne nesreče in bi moral zahtevati, da ga preverita glede alkoholiziranosti.
Glede na ugotovljene zakonske določbe ZPrCP je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da toženec ni bil dolžan obvestiti policije o prometni nesreči, prav tako ob samem prihodu policistov, ki so na kraj dogodka prišli povsem po naključju, ni bil dolžan zahtevati preverjanja z alkotestom.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - ni dedičev - prehod premoženja na Republiko Slovenijo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v izrek izpodbijanega sklepa ne spadajo določbe Zakona o dedovanju, na podlagi katerih je sodišče odločalo o izročitvi premoženja Republiki Sloveniji. Slednje namreč spada v obrazložitev sklepa.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni zakonske podlage, ki bi v okviru 128. in 129. člena ZD Republiki Sloveniji omogočala omejitev dedovanja zgolj na določene pravice oz. stvari. Zato je sodišče prve stopnje pravilno premoženje izročilo Republiki Sloveniji na podlagi 9. in 128. člena ZD.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a.
sodni izvedenec - sodni izvedenec -stroški izvedenca - Izvedenec za deficitarno področje
Za določitev povečanja nagrade iz 47. a člena Pravilnika ni pomembno, ali uspejo izvedenci izdelati mnenja na določenem področju v roku šestih mesecev, temveč da je področje, na katerem izdelujejo mnenje, razglašeno za deficitarno področje. Minister za pravosodje na približno dve leti izda prej navedeni sklep o deficitarnih področjih, in kolikor na področju klinične psihologije ne bi bilo prezasedenosti oziroma pomanjkanja sodnih izvedencev, tega področja ne bi uvrstil med deficitarnega.
Določilo drugega odstavka 242. člena ZPP določa, da izgubi izvedenec (ali priča) pravico do povračila stroškov, če jih ne priglasi takoj, le v primeru, če je bil o tem s strani sodišča poučen. Kot izhaja iz zapisnika naroka z dne 14. 6. 2024 sodišče prve stopnje izvedenke ni poučilo v skladu z navedenim določilom, zato pravice do povračila stroškov kljub temu, da jih je priglasila prepozno, ni izgubila in je tako upravičena tudi do plačila nagrade za sodelovanje na naroku dne 14. 6. 2024.
OZ člen 58. ZPP člen 314, 339, 339/2,339/2-14, 343a.
nadomestna sodba - pobotni ugovor - pravnomočnost sodbe - izrek v nasprotju z obrazložitvijo - delna sodba - neplačilo najemnin
Nadomestno sodbo izdalo v skladu z 343.a členom ZPP po tem, ko je ugotovilo, da je v postopku prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V pristojnost sodišča spada na kakšen način bo o zahtevku odločilo. Zato nima prav pritožba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o nasprotni tožbi in ne samo delno o tožbi tožnikov. V kolikor je toženka želela istočasno odločitev bi morala postaviti pobotni ugovor.
Obseg pravnomočnosti sodbe se zato presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00081645
ZPP člen 182, 182/3.
eventualna kumulacija zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spora - sklep o stroških postopka
V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSM00082498
ZD člen 163, 214. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4. ZPP člen 328, 337.
vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - sestavine izreka sklepa o dedovanju - očitna pisna pomota - pritožbena novota
Vrednost čiste zapuščine ugotavlja sodišče prve stopnje zaradi odmere sodne takse, ki jo plačajo dediči, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.