skupno premoženje - kredit - uporabnina - zunajzakonska skupnost
Bistvo pritožbe zoper odločitev o višini kreditne obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ki jo je po razpadu izvenzakonske skupnosti plačal tožnik, je v očitku, da je sodišče zmotno upoštevalo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.
URS člen 22. OZ člen 6, 87, 193, 372. ZVPot člen 24, 24/1.
potrošnik - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - škodljive posledice - načelo vestnosti in poštenja - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - aleatornost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - ničnost kreditne pogodbe
Sodišče druge stopnje meni, da razumen in ustrezno poučen potrošnik pri dolgoročnem stanovanjskem kreditu ne bi pristal na pojasnjeno neobičajno, nepredvidljivo veliko valutno tveganje, ki ima lahko zanj izjemno škodljive posledice. Lojalno in pravično poslovanje profesionalno skrbne banke, pričakovano zasleduje interes potrošnika po stabilnem kreditiranju. V bančnem okolju, kjer je upravljanje in omejevanje tveganja, temeljni vidik poslovanja (IV. poglavje Zakona o bančništvu - ZBan-1), potrošnik v skladu z načelom vestnosti in poštenja, pri ključnih odločitvah v življenju glede kreditiranja pomembnih dobrin utemeljeno pričakuje, da bodo tveganja tudi zanj podana v čim manjši meri in kolikor mogoče omejena, ne pa neobičajna in nepredvidljiva. Potrošnik zato utemeljeno pričakuje omejeno alearnost kreditne pogodbe vsaj v delu, ki ni odvisen od njegove kreditne sposobnosti; torej da njegova obveznost odplačila v domači valuti, ne bo enostransko povsem prepuščena denarnemu in valutnemu trgu (tožnika nista bila izpostavljena le neobičajnemu, nepredvidljivemu, zelo velikemu valutnemu tveganju, ampak tudi obrestnemu tveganju zaradi vezanosti na medbančno obrestno mero LIBOR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00083256
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5. URS člen 3a. OZ člen 5, 7, 87, 87/1, 88, 88/1, 270, 270/2, 346, 352, 352/3. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPP člen 8, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341, 353.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - načelo profesionalne skrbnosti - potrošniški kredit - kondikcijski zahtevek - zastaranje kondikcijskega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmožnost preizkusa sodbe - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - zavrnitev izvedbe dokaza - neprimeren dokaz - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - vsebina pojasnilne dolžnosti - Sodišče Evropske unije (SEU) - odločbe Vrhovnega sodišča - neposredna uporaba direktive - razlaga prava - načelo specialnosti - retroaktivna uporaba predpisa - razlaga direktive - sodba SEU - varstvo potrošnikov - zmotna uporaba materialnega prava - glavni predmet pogodbe - pravni standard - pojem povprečnega potrošnika - odstop od kreditne pogodbe - izpodbijanje vrednosti spornega predmeta
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti mora biti pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma valutnega razmerja tuje valute, na katerega se nanaša zadevni pogoj, ter zveza med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu posojila.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - uspeh s tožbo - ugovor sočasnosti izpolnitve - delni uspeh v pravdi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve, da sta tako tožnica s svojim zahtevkom, kot tudi toženec z nasprotno tožbo v pretežnem delu v celoti uspela.
finančni leasing - neplačilo obrokov - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - splošni petletni zastaralni rok
Pravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da v primeru, ko pogodba o leasingu vsebuje določilo, da lastninska pravica preide na leasingojemalca s plačilom zadnjega obroka ali s plačilom nekega drugega v pogodbi dogovorjenega zneska, ima takšna pogodba značaj prodajne pogodbe (prodaja na obroke in prodaja s pridržkom lastninske pravice).
dedovanje - dedna nevrednost - razdedinjenje - vračunanje daril v dedni delež - obstoj vzročne zveze
Kot bistveno sodišče druge stopnje izpostavlja, da mora razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD glede razdedinjenja, vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči oziroma kršitvijo preživninske obveznosti na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči oziroma zaradi opustitve preživninske obveznosti, na drugi strani.
ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini - priposestvovanje - priposestvovanje premične stvari - dobroverni lastniški posestnik
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Posledično toženka oziroma njen pokojni mož A. A. lastninske pravice na traktorju ni mogel pridobiti s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 7. 2011, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
URS člen 22. OZ člen 111, 111/1, 111/3, 468, 468/1, 468/1-3, 468/2, 468/3. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - izpolnitev z napakami - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - kondikcija - povračilo škode - neposredna škoda - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - vzročna zveza
Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.
Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSM00083115
ZPacP člen 25. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-3, 37, 61, 61/2, 61/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 360, 360/1,443, 443/1. OZ člen 15.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev - pogodba sui generis - obstoj pogodbenega razmerja - privolitev bolnika v zdravljenje - informiranost pacienta - pacientovo soglasje - stroški v zvezi z zdravljenjem - plačilo za opravljeno zdravstveno storitev
Po pogodbi o zdravstvenih storitvah je obveznost zdravstvene ustanove oprava dogovorjene zdravstvene storitve, obveznost pacienta pa je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja.
Po 2. alineji 3. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja plačilo najmanj 80 % vrednosti za specialistično ambulantne, bolnišnične in zdraviliške storitve kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, razen za poškodbe izven dela. Skladno s 1. točko drugega odstavka 61. člena ZZVZZ dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kot oblika prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) krije razliko med vrednostjo zdravstvenih storitev v skladu s 23. členom zakona in deležem te vrednosti, ki ga v skladu z istim členom krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Oseba, ki ni vključena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je torej glede razlike med vrednostjo zdravstvenih storitev in deležem te vrednosti, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, samoplačnik.
KZ člen 77, 77/1, 77/8. KZ-1 člen 135, 135/1, 375.
vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - obiskovanje psihološke posvetovalnice - Društvo za nenasilno komunikacijo - kaznivo dejanje grožnje
Pri odločitvi o dolžnosti obiskovanja Društva za nenasilno komunikacijo v Mariboru kot pomoči pri njegovem odraščanju in ne kot kazen, saj to vzgojni ukrep ni, kar je ustrezno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, je smiselno v ospredje postavilo mladoletnikovo potrebo po obvladovanju jeze, torej brzdanja lastnih emocij, kar ga bo odvrnilo od ponavljanja kaznivih dejanj. Navodilo namreč mora biti takšno, da usmerja in spodbuja mladoletnikovo nadaljnjo vzgojo in razvoj, pa tudi tako, da ga mladoletnik lahko izpolni in ga je mogoče nadzirati. Posebej učinkovito bo tedaj, če bo konkretno in natančno ter čim bolj v skladu s potrebami mladoletnikove prevzgoje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082302
KZ člen 191, 191/1. ZKP člen 317, 317/1, 365, 365/1, 391, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - družinska skupnost - sestava senata - sklep o popravi - odprava neskladnosti - zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča
Zagovornik v zvezi s sestavo sodišča uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki naj bi bila po njegovem prepričanju podana zato, ker je izpodbijano sodbo izdala sodnica posameznica, čeprav je o zadevi sodil tričlanski senat. Sodišče druge stopnje se v zvezi s tem v celoti sklicuje na obrazložitev v zvezi z izpodbijanim sklepom o popravku, saj gre zaradi nedoslednosti v pisnem odpravku izpodbijane sodbe zgolj za neskladje med izvirnikom in pisno izdelano sodbo.
Skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko B. B. in njenim sinom, obdolženčevim pastorkom C. C., je tako v smislu navedenih materialnopravnih izhodišč nedvomno pomenila življenjsko skupnost zunajzakonskih partnerjev kot eno od oblik družinske skupnosti.
Za sklenitev pogodbe je namreč potrebno, da se pogodbene stranke zedinijo o njenih bistvenih sestavinah (15. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Podano mora biti soglasje volji, pri čemer se volja za sklenitev pogodbe lahko izjavi z besedami, običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem. Izjava volje mora biti svobodna in resna.
Zgolj izjava prve toženke, da bi tožniku nekaj plačala, pa še ne pomeni, da je med njima prišlo do sklenitve pogodbe, ki bi jo zavezovala k plačilu zneska 30.000,00 EUR, s tem pa tudi ni prišlo do zaveze druge do četrto toženke (1024. člen OZ).
Odločilna dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in razjasnilo v celoti in popolno, kolikor je bilo to mogoče, izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa razumno zaključilo, da upoštevaje domnevo nedolžnosti - v okviru katere je dokazno breme v domeni tožilca, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom, to je onkraj razumnega dvoma - ni moglo z gotovostjo ovreči zagovora obdolženca in ima resne dvome v utemeljenost očitkov v obtožnici, zato je ravnalo v njegovo korist in ga oprostilo obtožbe.
Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina ... ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.
V skladu s 364. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko namreč dolžnik dolg pripozna ne le z upniku dano (jasno, nepogojno in določno) izjavo, temveč tudi posredno, pri čemer predlog za obročno odplačilo dolga pomeni konkludentno priznanje le - tega. Iz zgoraj citiranih prošenj toženca je namreč jasno razvidno, da toženec pripoznava, da na podlagi Pogodbe o izobraževanju za pridobitev višješolske izobrazbe Policist tožnici dolguje vtoževani znesek.
IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00085398
ZIZ člen 29a, 29a/1, 38, 38/8, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 273. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 24, 24/1, 24/1-4.
zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - kreditna pogodba v CHF - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - pogoj reverzibilnosti - uveljavljanje ničnosti - samostojen postopek - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - varstvo potrošnikov
V postopku za izdajo začasne odredbe je potrebno upoštevati, da gre za vrsto nepravdnega (izvršilnega) postopka, ta pa ima posebnosti, med drugim je poudarjeno načelo hitrosti tega postopka, v katerem narok ni obvezen (prvi odstavek 29. člena ZIZ) in omiljeni dokazni standard. Pri tem je tudi Ustavno sodišče že pojasnilo, da z vidika 22. člena Ustave ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov.
Na podlagi takrat veljavnega 24. člena ZVPot, so materialnopravne predpostavke nepoštenosti pogodbenega pogoja štiri, ki pa so določene v alternativnem razmerju (glej prvi odst. 24. člena ZVPot) in torej zadoščajo trditve o dejstvih za eno izmed njih (in izkazanost) za obstoj predpostavke verjetnosti terjatve. Ta razlaga temelji na odločbi SEU v zadevi C-405/21 (banka 1) in se postopoma uveljavlja tudi v razlagi sodišč splošne pristojnosti.
Sodišče druge stopnje določbo 272. člena razlaga tako, da so materialnopravne predpostavke v primerih ureditvenih začasnih odredb tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga razlaga v skladu z Ustavo (precedenčni učinek iz Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 glede predpostavke reverzibilnosti).
Vendar sodišče druge stopnje izrecno poudarja, da gre za razlago nacionalnega prava, kar pa v navedeni zadevi ni edina pravna podlaga. O začasnih ukrepih v tovrstnih sporih je razlago podalo že Sodišče EU in ta je zavezujoča. Zaradi načela učinkovitosti, ki omejuje nacionalno procesno avtonomijo in zahteve, da nacionalna procesna pravila ne smejo biti taka, da onemogočijo ali čezmerno otežijo uveljavljanje pravic, ki jih daje potrošnikom razlaga prava EU, je navedene predpostavke potrebno razlagati drugače, kar vključuje tudi možnost, da ni potreben kumulativen obstoj vseh tistih, ki jih sicer določa nacionalno pravo.
ZNP-1 člen 108. ZPP člen 18, 70, 70/6, 247. ZSV člen 86. ZUP člen 38.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izločitev strokovnega sodelavca - pristojnost za odločanje
Glede na to, da v zadevi II N 77/2023 nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD) nista odločali o pravicah in obveznostih strank, temveč sta podali strokovno mnenje, ki je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) o izločitvi izvedencev. To pa pomeni, da za odločanje o izločitvi strokovnih delavk CSD, ki sta v sodnem postopku za varstvo koristi otrok (II N 77/2023) pripravili strokovno mnenje, ni pristojen odločati CSD, temveč sodišče (četrti odstavek 247. člena ZPP).
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zlonamernost - upravičen tožilec - oškodovanec - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka - prekluzija dokaznega predloga - zastaranje kazenskega postopka - pravna opredelitev - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava - načelo otrokove koristi - dokazna ocena izvedenskega mnenja - onemogočanje stikov - sprememba izpodbijane sodbe
V obravnavanem primeru je C. C., oče mladoletnih oškodovancev (starih 10, 8 in 5 let) res sam sebe napačno poimenoval za oškodovanca kot tožilca, in v tem delu gre pritrditi pritožbi, kar pa na pravno veljavnost izjave in upravičenost vlagatelja ne vpliva. Po zakonu je zakoniti zastopnik svojih otrok in kot tak upravičen v otrokovem imenu podati izjavo o nadaljevanju kazenskega pregona in vložiti obtožni predlog.
Ponovno odločanje in presojanje sodišča o izločitvi dokazov na glavni obravnavi ne pomeni kršitve določb kazenskega postopka, saj pri sklepu, izdanem po četrtem odstavku 340. člena ZKP ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti.
Ne Ustava ne ZKP namreč ne določata prepovedi glede pridobivanja zakonito pridobljenih dokazov iz drugih kazenskih spisov, v okviru katerih se ti dokazi hranijo. Dokaz, ki je bil pridobljen na dovoljen način, s potrditvijo prvotnega namena njegove pridobitve, v drugi kazenski zadevi ne more veljati za nezakonitega in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti.
Rok za zastaranje kazenskega pregona pri teh kaznivih dejanjih, storjenih proti mladoletni osebi, začne teči šele po polnoletnosti oškodovanca (tretji odstavek 90. člena KZ-1).
Obdolženka dveh zaporednih stikov dne 2. 3. 2019 in 16. 3. 2019 ni preprečila zgolj zaradi nerazrešenega konflikta glede premoženjskih razmer med njo in tožilcem, ampak je ravnala z namenom varstva koristi otrok, ki jih je s tem zaščitila pred neprimernimi ravnanji očeta. Takšno njeno ravnanje pa ni zlonamerno. Glede neizvršenega stika dne 26. 10. 2019 je presodilo, da so bili razlogi za neizvršitev stika na strani tožilca, ko povsem neživljenjsko ni počakal nekaj minut na otroke, niti ni preveril, zakaj zamujajo, ampak se je odpeljal na policijsko postajo naznanit kaznivo dejanje, zato obdolženki zlonamernega onemogočanja izvršitve stikov tega dne ni mogoče očitati.
V obravnavanem primeru zgolj enkratni dogodek neizvršenega stika v obdobju desetih mesecev (od dne 25. 12. 2018 do dne 26. 10. 2019), medtem ko so se stiki izvrševali, razen v dveh primerih, ko se niso izvršili zaradi varstva koristi otrok (dne 2. 3. in dne 16. 3. 2019) in v enem primeru, ko se niso izvršili iz razlogov na strani tožilca (dne 26. 10. 2019), ne dosega praga kaznivosti, saj ne izkazuje trajne in zlonamerne namere preprečevanja stikov, ki jo zahteva razlaga zakonskega znaka "zlonamerno" iz prvega odstavka 190. člena KZ-1.