Odločitev o odvzemu stikov nasprotnega udeleženca z mld. hčerkama je sprejelo na podlagi določbe 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Utemeljilo je, da bi bila v primeru, da sodišče očetu stikov ne bi odvzelo, korist mld. hčerk ogrožena.
razveza pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - plačilo v rezervni sklad - neupravičena obogatitev - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da tudi sicer pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali, posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc), ne pa za nazaj (ex tunc). V predmetni zadevi je do razveze pogodbe prišlo potem, ko se je že 7 let izvrševala. To pomeni, da je pravna podlaga za tožnikova vplačila v rezervni sklad ves čas obstajala. Tožnikova vplačila v rezervni sklad torej niso bila izvršena brez podlage niti ni podlaga za ta vplačila kasneje odpadla, zato do neupravičene obogatitve toženca ni prišlo.
V točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa prvostopenjsko sodišče razumno pojasnjuje, da (in zakaj) mora biti kaznivo dejanje do stopnje utemeljenega suma raziskano že pred vložitvijo obtožnega akta, prav tako pa pravilno ocenjuje, da oškodovanec kot tožilec v obrazložitvi obtožnega predloga ni konkretno navedel dokazov, ki bi utemeljevali sum, da je A. A. storila kaznivo dejanje, ki je predmet obtožnega predloga. Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec kot tožilec podal zgolj lastno presojo in analizo v cit. pravdni zadevi že izvedenih dokazov, ki se od pravnomočno sprejete odločitve, s katero očitno ne soglaša, razlikuje, medtem ko novih dokazov takšne narave, ki bi podprli utemeljeni sum storitve kaznivega dejanja, ne ponudi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00078820
ZKP člen 129.a, 129.a/1. KZ-1 člen 86, 86/9.
alternativna izvršitev kazni zapora - prestajanje kazni v odprtem zavodu - izvedba naroka - presoja dejanskega stanja - stanje v času odločanja - teža kaznivega dejanja - razveljavitev sklepa
Čeprav ni dvoma, da je obsojenka tekom kazenskega postopka spremenila svoje osebno ime, kot tudi stalno bivališče, ter da vseh posredovanih sodnih pisanj ni dvignila osebno, pa je zaključek sodišča prve stopnje, da vse to kaže na osebnost obsojenke in da zato ni podan prvi posebni pogoj za ugoditev njenemu predlogu, to je vedenje v času odločanja (ki ga sicer sodišče sploh ni presojalo in ne ocenilo), zgolj na tej podlagi pomanjkljiv in vsaj preuranjen, če ne celo zmoten.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - preuranjena odločitev - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - način izvršitve kazni zapora
Posledično je pritožbeno grajana odločitev glede na listino z dne 11. 3. 2024, nedvomno že obstoječo v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega sklepa, preuranjena, stališče, da bo v danem primeru namen retribucije in prevencije dosežen le z izvršitvijo izrečene kazni zapora, pa nezanesljivo in glede na ponujeno razlogovanje v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa neprepričljivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00077988
ZKP člen 308, 308/3, 308/6. KZ-1 člen 47, 47/2, 50, 50-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - omilitev kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde
Pri primarno ugotovljeni gre namreč za objektivno, prepričljivo in posebno olajševalno okoliščino nedvomno takšne narave, ki prevlada na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Že zgolj ugotovitev obstoja slednje omogoča omiljeno sankcioniranje, posledično čemur je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo izrek obdolženemu omiljene prostostne kazni na dve leti in šest mesecev zapora v konkretni kazenski zadevi povsem zadostil namenom generalne in specialne prevencije.
Uvedba kazenskega postopka po podani prijavi ne izključuje kazenskega pregona za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Odprt kazenski postopek zoper ovadeno osebo ne more biti okoliščina, ki bi izključevala pregon ovaditelja za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1, pri čemer višje sodišče ugotavlja, da je bil zoper oškodovanca kot tožilca na podlagi kazenske ovadbe z dne 28. 10. 2020 vložen obtožni predlog le za en historični dogodek (dogodek z dne 15. 10. 2020) za kaznivo dejanje grožnje po 135. členu KZ-1, postopek pa je bil zaradi umika predloga s pravnomočnim sklepom ustavljen. Pooblaščenci zato pravilno navajajo, da lahko storilec kaznivega dejanja krive ovadbe stori v realnem steku še kaznivo dejanje krive izpovedbe po 284. členu KZ-1, če v postopku, sproženem po krivi ovadbi, še krivo izpove kot priča. Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno zaključilo, da zaradi „uvedbe in oprave kazensko preiskovalnega postopka“, kot navaja, obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon (3. točka 277. člena ZKP).
Zgolj navedba, da je obdolženec oškodovancu lažno obljubil, da mu bo izposojeni denar vrnil, ne pomeni konkretizacije zakonskega znaka lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin in spravljanja v zmoto, kot to napačno razume pritožba. Obljuba obdolženca, da bo denar vrnil, je namreč bistvo vsakega posojilnega razmerja in v nasprotnem primeru, torej če vrnitve denarja ne bi pričakovali, oškodovanci denarja niti ne bi posojali. Obljuba vrnitve izposojenega denarja tako predstavlja tipične znake civilnopravnega razmerja in ne konkretizacije preslepitve kot zakonskega znaka kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1.
kreditna pogodba - denarna sredstva na bančnem računu - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - poplačilo - denarna socialna pomoč
Ker toženka zapadlih terjatev ni poplačala v okviru določb ZIZ, temveč na podlagi pogodbenih določil, ni mogoče pritrditi tožniku, da je kršila določbe 101. in 102. člena ZIZ, kot tudi ne določbe ZSVarPre, saj določbe ZIZ, ki jih pritožba izpostavlja za konkretni primer niso uporabljive.
ZD člen 128, 142, 142a, 142a/2, 163, 207, 219. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 365, 365/3.
zapuščinski postopek - zapuščina brez dediča - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - kaducitetna upravičenka - sodelovanje v zapuščinskem postopku - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje bo moralo Republiko Slovenijo kot kaducitetno upravičenko obvestiti o obstoju terjatve, za katero se predlaga omejitev dedovanja, saj bi ji s tem omogočilo, da se o priglašeni terjatvi Občine Z. izjasni, torej ali terjatev sploh priznava ali jo prereka, saj je občina s tem, ko je predlagala omejitev dedovanja, postala stranka zapuščinskega postopka. Tako bo strankama omogočeno skleniti dogovor, kot ga predlagata. Omejitev dedovanja, v skladu s 128. členom ZD, se namreč ne nanaša na celotno zapuščino in strankama omogoča, da se o načinu omejitve premoženja dogovorita, kot to predlagata v pritožbi in v odgovoru na pritožbo.
SZ-1 člen 110, 110/1, 110/2, 112. ZPP člen 8, 337, 337/1, 340, 341. ZNP-1 člen 34, 42.
bivša zakonca - zahtevek na izselitev bivšega zakonca iz skupnega stanovanja - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nova dejstva in dokazi v pritožbi - razpravno in preiskovalno načelo - nedopustne pritožbene novote - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - za odločanje relevantne okoliščine - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - pravilna uporaba materialnega prava
V predmetnem postopku je tako potrebno uporabiti materialno pravno podlago 110. člena SZ-1, ki določa, da se v primeru razveze zakonske zveze, lahko prejšnja zakonca sporazumeta o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, drugi zakonec pa se iz stanovanja izseli.
URS člen 35, 37. OZ člen 8, 722, 768, 769, 771, 772, 782, 782/2. ZDR člen 4. ZPP člen 287, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odstop od pogodbe - mandatna pogodba - pogodba o sodelovanju - denarna odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - sodba presenečenja - pogodba o delu - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - zavrnitev dokazov - nedovoljen dokaz - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil
Res je sicer, da je Višje sodišče v Celju v sodbi Cp 182/2015 z dne 04.06.2015, na katero se sklicuje pritožba, zavzelo stališče, da gre pri škodi po drugem odstavku 782. člena OZ za utrditev pozitivnega pogodbenega interesa, v skladu s katerim naj se pogodba v celoti izvrši, v nasprotnem primeru pa naj mandatar, ki je pogodbo izpolnjeval, ne trpi izgube dohodka, ki ga je upravičeno pričakoval, a ga ni dosegel zaradi odstopa naročitelja. Vendar je bila navedena sodba spremenjena s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 311/2015 z dne 15.06.2017, na katero se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje (in sicer v opombi št. 7 pod črto). V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče zavzelo jasno stališče, da pri mandatnih pogodbah v primerih, ko naročnik neutemeljeno odstopi od pogodbe (kot v predmetni zadevi), prevzemniku naročila ne gre škoda iz naslova pozitivnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo pogodbena stranka ima, ker pogodba ni bila izpolnjena (dejansko škodo, izgubljeni dobiček ipd.), temveč le odškodnina v obliki negativnega pogodbenega interesa, to je škodo, ki jo nekriva pogodbena stranka ima v obliki izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, ko ne bi pogodba prenehala.
dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik
Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078793
KOP člen 27, 31. URS člen 14, 22. DZ člen 7, 154, 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 189, 190. ZPP člen 338, 350, 360, 365, 365/1-2, 366. ZNP-1 člen 42, 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - nujno preživljanje otroka - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - izvenšolske dejavnosti
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
ZNP-1 člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42. ZPND člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3. ZPP člen 17.
preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - spremenjene okoliščine - selitev - interes otroka - lažja izvedba postopka - postopek po ZPND - zaščita žrtve - bivališče
Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.
Temeljno načelo, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, je, da te nosi tista stranka, ki jih je povzročila. V okoliščinah obravnavane zadeve, ko je do prenehanja najemnega razmerja med pravdnima strankama prišlo po enostranski volji najemodajalca, ki pred sprožitvijo sodnega postopka volje po prenehanju najemnega razmerja ni izjavila najemojemalcu in prenehanja najemnega razmerja ni poskušala doseči sporazumno, je bila tedaj tožeča stranka tista, ki je povzročila obravnavani spor. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v opisanih okoliščinah obravnavanega primera toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka, je zato v nasprotju z osnovnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov in po katerem naj te nosi tista stranka, ki jih je povzročila.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je za dokazovanje (prave) volje pogodbenih strank pri sklepanju poslov zaslišanje strank oz. prič posla primarno dokazno sredstvo, čemur se je sodišče prve stopnje izognilo s podajo določenih argumentov procesne in pravne narave, s katerimi pa ni uspelo ovreči potrebe po ugotavljanju pravno relevantnih okoliščin primera z izvedbo dokazov.
ZPP člen 285, 285/1, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo storitev - sklepčnost tožbe po višini - pravočasnost navedb - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se o takšnem predlogu tožnice, ki mu je toženka nasprotovala, (sploh) ni izreklo, pa čeprav bi se moralo. Enostavno je zaključilo, da je glede na obrazložen ugovor toženke, podan na prvem naroku za glavno obravnavo, tožba glede višine nesklepčna. S tem je brez dvoma kršilo pravico tožnice do izjave oziroma enakega obravnavanja pred sodiščem. Zaradi takšnega načina sojenja se sodišče druge stopnje tudi ni izreklo glede uporabe tretjega odstavka 286. člena ZPP, iz katerega med drugim izhaja, da lahko stranke tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev preživnine - zvišanje preživnine - materialne zmožnosti zavezanca
Po določbi 189. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Z izvršilnim naslovom določena preživnina pa se na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena (prvi odstavek 197. člena DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).
ZFPPIPP člen 59, 59/5, 265, 265/4, 267, 267/2, 267/5, 267/6, 267/7, 268, 268/1. OZ člen 19.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - učinkovanje odstopne izjave - vročitev izjave o odstopu
Glede na določila ZFPPIPP je torej po presoji sodišča druge stopnje za učinkovanje odstopne izjave s posledico razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe bistveno, da je bila odstopna izjava sopogodbeniku dana v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka oziroma od dneva, ko upravitelj prejme obvestilo upnika iz četrtega odstavka 265. člena ZFPPIPP in da stečajni upravitelj v istem obdobju pridobi soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice.
Stališču tožnice, da bi morala biti izkazana vročitev izjave sopogodbeniku znotraj trimesečnega roka, ni slediti. Po presoji sodišča druge stopnje zadošča, da je odstopna izjava dana v trimesečnem roku iz drugega odstavka 267. člena ZFPPIPP, kar mora v primeru spora dokazati odstopnik od pogodbe.