prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V zapuščinskem postopku je potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo določbe prvega odstavka 337. člena ZPP. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi lahko izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
ZPP člen 319, 319/1, 343, 343/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42.
pravna sredstva - pravni interes v pritožbenem postopku - klavzula o pravnomočnosti - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka.
Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba.
Zaključek, da je bila tožena stranka o cesiji obveščena, izhaja iz vseh izvedenih dokazov skupaj, skladno z načelom proste dokazne ocene pa tudi ni dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev. Zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže, kot to poskuša prikazati pritožba.
SPZ člen 217, 217/2.. ZTLR člen 54, 54/1.. ODZ paragraf 479, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neprava (osebna) služnost - služnost poti - nepravilna služnost - priposestvovanje služnosti - prenosljivost pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
ODZ je v paragrafu 479 uredil tim. nepravilne služnosti, ki so po vsebini stvarne služnosti (predmetna služnost je v korist eni in v breme drugi nepremičnini, ko je moral lastnik trpeti določena dejanja), le da so ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, kar pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklene pogodbo s tretjim, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zastopnik torej nikakor nima pravice do provizije, če pogodba sploh ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebiten trud.
mladoletni otrok kot oškodovanec - izločitev dokazov - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja
Položaj mladoletnih oseb, ki niso sposobne razumeti pomena navedene pravne dobrote je pod pogoji iz tretjega odstavka 236. člena ZKP izenačen s položajem oseb iz prvega odstavka tega člena, ki so dobroto uporabile. Tedaj je treba njihova obvestila, kot obvestila oseb, ki so potemtakem mogla razumeti pomen pravice, da niso dolžne pričati, po drugem odstavku 83. člena ZKP iz spisa izločiti.
pritožba - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva umika pritožbe - pavšalni ugovor
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da je sodišče k plačilu ni pozvalo, mu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da so ji bila vsa pisanja v predmetnem postopku vročena na isti naslov in da je to tudi naslov, ki je kot poslovni naslov tožene stranke zaveden v AJPES.
Pritožbeno sodišče je pri pregledu izreka plačilnega naloga in opisa kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe ugotovilo, da se opisa razlikujeta in ne gre za identični opis, kot to sicer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Člen 31 Ustave Republike Slovenije določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je bil kazenski postopek zoper njega že pravnomočno končan, vendar do te okoliščine v obravnavani zadevi ni prišlo in se v pritožbah uveljavljana kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP pokaže kot neutemeljena. Poenostavljeno tolmačenje, da je načelo ne bis in idem kršeno tedaj, ko gre za isti historični dogodek, s katerim so izpolnjeni tako znaki prekrška, kot kaznivega dejanja, ne more biti uspešno. Okoliščine, da gre za že razsojeno stvar je treba presojati v vsakem primeru posebej in ne gre za avtomatizem, kot to zmotno meni zagovornica. V obravnavanem primeru namreč ne gre za že razsojeno stvar, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Sodna praksa na katero se v pritožbi sklicuje zagovornica N.Š. po oceni pritožbenega sodišča ni enaka obravnavani zadevi, saj so trditve pritožnice, da je očitek iz prekrška popolnoma identičen očitku v obtožbi, napačne, kot že navedeno.
DDV - oprostitev plačila DDV - oddajanje nepremičnine v najem - izjema od pravila
Dajanje nepremičnine v najem pomeni izjemo, ki je oproščena plačila DDV, tudi če se daje v najem celotni objekt s povsem opremljenimi poslovnimi prostori (tudi z vgrajeno opremo, kot je električni agregat, rentgenska oprema za pregled oseb in prtljage itd. ter celo s pripadajočimi parkirnimi mesti, ki sicer predstavljajo izjemo po 2. alineji 2. točke 44. člena ZDDV-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002354
ZPP člen 485, 485/1, 495. SZ-1 člen 9. OZ člen 190.
nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino - dejanska etažna lastnina - etažna lastnina - upravljanje večstanovajskih stavb - navidezna solastnina - nedokončana etažna lastnina - izvenknjižna etažna lastnina - neupravičena obogatitev
Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 9. člena SZ-1, po katerem določbe o upravljanju veljajo tudi za večstanovanjske stavbe v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine - izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah. Enako pojem dejanske etažne lastnine razlaga tudi sodna praksa.
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00001736
ZPP člen 437, 437/1, 458, 458/1, 495, 495/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbene novote - zavarovalna pogodba - prometna nesreča - škoda - izvršba na podlagi verodostojne listine - predložitev neverodostojne listine - dodatna pravna podlaga za izdajo sklepa o izvršbi
Zlorabam kot jih opisuje tožena stranka bi se slednja lahko izognila, s tem da bi dokazala nastanek škode - preplačilo storitev.
Če sodišče najde pravno podlago, po kateri je tožbeni zahtevek utemeljen, njegova zavrnitev ni možna zgolj iz razloga, ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi listine, ki ni verodostojna listina.
Odločitev o tem, kateri račun je tožena stranka z navedenim plačilom plačala, v predmetni zadevi ni relevantna. Oba računa sta namreč zapadla v plačilo na isti dan. Od tega dne dalje so tako tekle zakonske zamudne obresti od zneskov po obeh vtoževanih računih. Ne glede na to, kateri od zneskov se je z izvršenim plačilom znižal, so zato slednje ostale enake. Tako je, neodvisno od tega, kateri račun je bil delno poplačan, ostal enak tudi dolg tožene stranke. Pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo šteti, da je bil plačan starejši račun, četudi bi bili utemeljeni, tako na samo odločitev ne morejo vplivati.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - dejansko prebivališče
V primeru preselitve tožene stranke že pred vložitvijo tožbe, kot jo tudi sam zatrjuje, osebna vročitev na naslovu formalno prijavljenega stalnega prebivališča ni možna niti na temelju določil o fikciji vročitve. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002 kot tudi upoštevaje argumentacijo ustavne odločbe U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 je vročitev sodnega pisanja na podlagi pravila o fikciji vročitve iz 142. člena ZPP namreč vezana na naslov dejanskega prebivališča. Nezmožnost sklepanja sodišča o dejanskem prebivališču pravdne stranke za pravilnost fikcije vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP na naslov, kjer ta stranka dejansko ne biva ne zadostuje.
S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 271/2015 z dne 19. 5. 2015 je bilo o sporu med pravdnima strankama pravnomočno odločeno. Zoper tako sodbo ni rednega pravnega sredstva, torej ni pritožbe, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje (333. člen ZPP). Ustava in zakonodaja zagotavljata zgolj pravico do pritožbe, ki jo je toženec izkoristil. Ni pa možen nikakršen "ponoven pregled dokumentacije", za kar se zavzema toženec.
prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - dokazni predlog nasprotne stranke - neizvedba predlaganega dokaza
Tožena stranka se ne more sklicevati na kršitve ZPP, če sodišče ne izvede dokazov, ki jih predlaga nasprotna stranka. Vsaka stranka mora namreč dokaze, katerih izvedbo želi, predlagati sama.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine - drugi pogoji za vknjižbo pravice v korist predlagatelja postopka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - prehodne in končne določbe
Če mora predlagatelj v primeru, ko predlaga vpis na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo overjeno pred uveljavitvijo tega zakona, predlogu priložiti tudi listine, ki morajo biti po 34. do 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, ni videti prav nobenega razloga, da bi bil v primeru, ko trdi da listine, na kateri je bilo overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, sploh nima, ker se je uničila, v ugodnejši situaciji.
spor majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - trditveno in dokazno breme - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker toženki ni uspelo izpodbiti tožbenih trditev, da ji je bilo blago tudi dobavljeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da ga je dolžna tudi plačati.
izvršilni stroški - odgovor na ugovor - potrebni stroški - napačen poziv sodišča
Upnica se neutemeljeno zavzema za pravno priznanje stroška odgovora s sklicevanjem na poziv sodišča prve stopnje, da poda odgovor na ugovor. Četudi sodišče zmotno pozove upnika, mora pri končni odločitvi o stroških ostati v okviru materialnega prava, ki določa povrnitev stroškov na podlagi presoje vsebine vloge. Siceršnje nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje ne more biti razlog za nadaljnjo kršitev. Če bi bil upnici v pojasnjeni situaciji priznan strošek odgovora le zato, ker je bil poziv upnici napačen, bi sodišče v končni posledici dolžnika obremenilo s povrnitvijo stroška, ki ni bil potreben, kar bi bila nezakonita stroškovna odločitev.
stroškovna odločitev - stroškovna odmera - sklep o nadaljevanju postopka - sklep procesnega vodstva - nagrada za postopek - postopek z rednimi pravnimi sredstvi
Sklep o nadaljevanju postopka je po svoji naravi sklep procesnega vodstva. Iz tega razloga prvo, drugo, tretje, četrto, peto in sedmo toženi stranki za vložitev pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka nagrada za pritožbeni postopek ne gre v skladu s Tar. št. 3210 (v zvezi s Tar. št. 1200) za to presojo relevantnega ZOdvT, kot je to navedlo sodišče prve stopnje, ampak (zgolj) nagrada ob upoštevanju Tar. št. 3220 (v zvezi s Tar. št. 1200) istega predpisa.