CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002042
ZPP člen 2, 2/1, 108, 190, 216. OZ člen 419, 468, 468/2.
prenos terjatve med pravdo - subjektivna sprememba tožbe - privolitev tožene stranke - odprava napake in povrnitev škode - napake objekta - napake gradnje - odgovornost za napake - prosti preudarek - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - pritožbeni postopek - nepopolna pritožba - manjka podpis pritožnika
Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico o kateri teče pravda, lahko stopi v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki. Toženka v spremembo tožbe ni privolila, zato je bilo treba izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na zahtevek po tožbi, že zato razveljaviti.
Glede obsodilnega dela po nasprotni tožbi (v zvez z odpravo napak) je sodišče prve stopnje odločilo mimo tožbenega zahtevka in tudi sicer višino napačno določilo.
V postopku s pritožbo se določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo
Kot je pravilno navedla tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, je tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi dala trditve o pravno pomembnih dejstvih ter zanje predlagala dokaze. Temu pritožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni več nasprotovala in se do ponujenih dokazov tudi ni opredelila. Zato se tam navedena dejstva o obstoju pravnega razmerja in posledično terjatvi sami štejejo za priznana.
ODZ paragraf 836, 839. ZOR člen 371, 374, 388. ZIZ člen 79, 270, 270/1, 270/2. ZZK-1 člen 147.
civilna družba - skupni namen družbenikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Tožnika nista spremenila tožbenega zahtevka, temveč sta ga samo dopolnila oziroma konkretizirala. Še vedno namreč prvi tožnik zahteva enako kot v tožbi - polovico zneska dobička iz kapitala, ustvarjenega ob prodaji poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., za katerega pa je tekom postopka izvedel, da znaša 5.332.500,00 EUR in je zato s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2013 zgolj dopolnil tožbo. Zastaralni rok, v kolikor se šteje, da je začel teči z dnem prodaje družbe A. d.o.o. 29. 6. 2006, je bil z dnem vložitve tožbe 14. 6. 2011 pretrgan.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
ZPP člen 319, 319/1, 343, 343/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42.
pravna sredstva - pravni interes v pritožbenem postopku - klavzula o pravnomočnosti - postopek zavarovanja s predhodno odredbo
Čim je postopek zavarovanja s predhodno odredbo pravnomočno končan, ni več nobene potrebe in koristi za odločanje o ugovoru po izteku roka. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje ne bi ponovno odločalo o ugovoru tožene stranke po izteku roka.
Glede pravnomočnosti sklepa je pomembno, kdaj je bil sklep izdan in vročen pravdnim strankam, ni pa pomembno, kdaj se je iztekel čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba.
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 301, 301/8.
osebni stečaj - priznana terjatev - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - odpadel pravni interes
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Posledica tega je, da pravna korist tožeče stranke za nadaljevanje postopka v pravdi preneha. Ponovno odločanje o priznanem delu zahtevka ni več potrebno niti mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002354
ZPP člen 485, 485/1, 495. SZ-1 člen 9. OZ člen 190.
nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino - dejanska etažna lastnina - etažna lastnina - upravljanje večstanovajskih stavb - navidezna solastnina - nedokončana etažna lastnina - izvenknjižna etažna lastnina - neupravičena obogatitev
Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 9. člena SZ-1, po katerem določbe o upravljanju veljajo tudi za večstanovanjske stavbe v katerih je vzpostavljena dejanska etažna lastnina, posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiško knjigo. Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine - izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah. Enako pojem dejanske etažne lastnine razlaga tudi sodna praksa.
Ko je o zadevi vsebinsko (meritorno) odločeno s sodbo, se lahko bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z razlogi o odločilnih dejstvih nanaša na materialnopravna dejstva iz opisa dejanja, na druga pa le koliko odločitev o prvih, kot t.i. negativne predpostavke pogojujejo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 301/7.
predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravočasnost predloga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - upnik v stečajnem postopku - v stečaju prerekana terjatev - vpliv pravočasnega upnikovega predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje terjatve - ugotovitev obstoja terjatve - napačno poimenovanje vloge
V konkretnem tožbenem zahtevku mora sodišče glede na določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, na katerega se sklicuje tožena stranka sama, tožbeni zahtevek tožeče razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. Omenjena določba namreč zaradi potreb in smisla stečajnega postopka določa uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka v nadaljevanju pravdnega postopka po samem zakonu, ne glede na obliko zahtevka tožeče stranke.
Upnik v stečajnem postopku prerekane terjatve mora v enem mesecu od objave sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka. Če upnik tega ne stori pravočasno, njegova terjatev nasproti stečajnemu dolžniku preneha v skladu s sedmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP. Vložitev predloga za nadaljevanje pravdnega postopka ima torej materialnopravne posledice, saj če upnik nadaljevanja postopka ne predlaga pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Ne glede na to, da je tožeča stranka v tem postopku (XII Pg 1762/2010) svojo prvo vlogo po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko vložila 18. 11. 2011 in jo tako tudi naslovila (1. pripravljalna vloga), je višje sodišče v novem odločanju upoštevalo kot pravočasno vlogo z dne 30. 5. 2011, na kateri je tožeča stranka sicer navedla opr. št. postopka po nasprotni tožbi, vendar pa ne gre spregledati pravilne označbe strank postopka in dejstva, da iz njene vsebine izhaja, da predlaga nadaljevanje postopka kot upnik po stečajnem dolžniku prerekane terjatve. To pa je smiselna navedba za ta gospodarski spor, ki ima opr.št. XII Pg 1762/2010. Nenazadnje niso izključene niti opravičljive ali neopravičljive napake v evidentiranju procesnih dejanj oziroma pomote pri naslavljanju vlog na sodišče.
Vloga tožeče stranke ni bila zavržena, zato je treba šteti, da je imela učinke pravočasnega predloga za nadaljevanje takoj, ko je rok začel teči.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - napake stvari - znižanje kupnine - ugovor znižanja kupnine - nasprotna tožba
Sodišče nasprotne tožbe ni dolžno obravnavati skupaj s tožbo (183. člen ZPP). Ali bo to storilo ali ne, presodi samo.
Kupec, ki še ni plačal (celotne) kupnine in v pravdi nastopa kot tožena stranka, v primeru, ko želi uveljaviti zahtevek na znižanje kupnine, v postopku lahko poda (zgolj) ugovor in mu ni treba vložiti nasprotne oblikovalne tožbe.
Ob ugotovitvi, da je bilo prevzeto blago brezhibno, so vsa razglabljanja o pravočasnosti grajanja napak povsem nepotrebna.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Za zavrnitev odpusta obveznosti zaradi ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadošča že objektivno dejstvo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in da so izpolnjene vse druge okoliščine iz te določbe. Ker ni sporno, da so izpolnjene, dolžnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri pojasnjuje, kako je prišlo do kazenske obsodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL00002507
ZPP člen 5, 22, 22/1, 53, 199. ZS člen 113a, 113a/2. OZ člen 484, 963.
stranska intervencija - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - garancija za brezhibno delovanje stvari - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - odstop od pogodbe - udeležba drugih oseb v pravdi - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave
Tožeča stranka v okviru pravic, ki so nanjo prešle po 963. členu OZ, uveljavlja (poleg odškodninskega) še jamčevalni zahtevek - odstop od prodajne pogodbe. Tak odstop pa je mogoč le v razmerju do prodajalca in ne do proizvajalca, torej stranskega intervenienta.
V tej zadevi spor teče med slovenskima pravdnima strankama in ta zato nima mednarodnega elementa. Stranski intervenient namreč nima procesnega položaja stranke postopka (temveč je le oseba, ki je zainteresirana za uspeh tožene stranke v postopku), ne glede na materialnopravna razmerja, ki izhajajo iz garancije.
Stranska intervencija je udeležba v pravdi, ki teče med drugimi osebami, in intervenient se glavni stranki (tožeči ali toženi) le pridruži v tem smislu, da deluje poleg glavne stranke, če pa je ta nedejavna, deluje sam namesto nje. Vendar vedno deluje v svojem imenu, ne kot zastopnik glavne stranke, saj ne zahteva pravnega varstva zase, ampak za glavno stranko.
Ravnanje višjega sodišča, ki bi v okviru odločanja o pravnem sredstvu sodišču nižje stopnje zapovedovalo, kako razlagati in v konkretnem primeru uporabiti pravo ES, bi bilo v nasprotju s PDEU, saj ima edino Sodišče ES pristojnost razlagati in odločati o veljavnosti prava ES.
Načeloma drži, da mora biti v okviru pravice do kontradiktornega postopka udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča, saj izjeme od načela kontradiktornosti določa le zakon. Vendar ZPP hkrati ne določa posebej, da je odgovor nasprotne stranke na ugovor pristojnosti treba vročiti predlagatelju, zato opustitev vročitve odgovora na predlog ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena člena ZPP. V zvezi z uveljavljanjem ugovora o pristojnosti slovenskega sodišča se namreč smiselno uporabljajo določbe 22. člena ZPP, ki urejajo ugovor krajevne pristojnosti. V primerih, ko ni nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je določeno vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Po načelu nasprotnega razlogovanja torej vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
DDV - oprostitev plačila DDV - oddajanje nepremičnine v najem - izjema od pravila
Dajanje nepremičnine v najem pomeni izjemo, ki je oproščena plačila DDV, tudi če se daje v najem celotni objekt s povsem opremljenimi poslovnimi prostori (tudi z vgrajeno opremo, kot je električni agregat, rentgenska oprema za pregled oseb in prtljage itd. ter celo s pripadajočimi parkirnimi mesti, ki sicer predstavljajo izjemo po 2. alineji 2. točke 44. člena ZDDV-1).
spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - pravica do izjave - nedovoljeni pritožbeni razlogi - druga pripravljalna vloga - možnost uporabe novega dejstva ali novega dokaza - meje materialnega procesnega vodstva
Nesklepčnost tožbe pomeni, da iz dejstev, ki so v njej navedena, četudi bi se vsa izkazala za resnična, ne bi izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. Sama resničnost zatrjevanih dejstev in njeno dokazovanje na sklepčnost nima vpliva.
V drugi pripravljalni vlogi stranki načelno res ne smeta navajati novih dejstev. Drugače je le, če je to nujno zaradi navedb nasprotne stranke.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, kar pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklene pogodbo s tretjim, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zastopnik torej nikakor nima pravice do provizije, če pogodba sploh ni bila sklenjena, ne glede na njegov morebiten trud.
Zaključek, da je bila tožena stranka o cesiji obveščena, izhaja iz vseh izvedenih dokazov skupaj, skladno z načelom proste dokazne ocene pa tudi ni dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev. Zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže, kot to poskuša prikazati pritožba.