Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev zapuščinskega postopka - darilo tretjim osebam - obračunska vrednost zapuščine
Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
spor majhne vrednosti - prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nedopustno ravnanje
Skladno s 131. členom OZ je ena od nujnih (splošnih) predpostavk civilnega delikta oziroma pogojev za nastanek odškodninske odgovornosti (obveznosti) obstoj nedopustnega (protipravnega) ravnanja tistega, ki naj bi škodo povzročil. Da bi torej lahko tožnik s svojim zahtevkom zoper toženko v tem postopku uspel, bi moral podati tudi pravočasne in vsebinsko zadostne trditve o tem, da so stroški, ki so mu v preživninski pravdi nastali (in z obstojem katerih v tej pravdi opredeljuje svojo škodo), posledica njenega nedopustnega ravnanja. Temu trditvenemu bremenu pa ni zadostil.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
Procesne posledice vložitve tožbe s kumuliranim zahtevkom kljub ločitvi pravd ostanejo v veljavi. Če je bilo sodišče stvarno in krajevno pristojno ob vložitvi tožbe z združenimi zahtevki, ostane pristojno še naprej
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
načelo uspeha v pravdi - stroški postopka - izjema - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
V sporu je v celoti uspela tožeča stranka. Takšna odločitev je (glede na to, da zoper izrek o glavni stvari tožena stranka ni vložila pritožbe in je pritožbeni rok že potekel) pravnomočna. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki.
pogodba o naročniškem razmerju - ugovor nekakovostne storitve - odstop naročnika od pogodbe - plačilo opravljenih storitev - plačilo zapadlega zneska naročnine
Glede signala mobilnega telefona je sodišče pritrdilo tožencu, da je bil signal na lokaciji, kjer stanuje, res slab, vendar je zlasti na podlagi izstavljenih računov za sporno obdobje ugotovilo, da je tožnik kljub temu terminalsko opremo lahko uporabljal in jo tudi je, zato je dolžan do prenehanja veljavnosti naročniške pogodbe poravnati svoje obveznosti po izstavljenih računih.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/7. ZPP člen 151, 151/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12, 12/2.
izvršilni stroški - stroški predloga za izvršbo - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - odvetniški stroški - opredeljenost zahteve za povrnitev stroškov
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer pa že iz same zakonske dikcije izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik, iz predloga za izvršbo pa izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnik vložil neposredno po svoji zaposleni brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazal in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičen.
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.
ODZ paragraf 836, 839. ZOR člen 371, 374, 388. ZIZ člen 79, 270, 270/1, 270/2. ZZK-1 člen 147.
civilna družba - skupni namen družbenikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Tožnika nista spremenila tožbenega zahtevka, temveč sta ga samo dopolnila oziroma konkretizirala. Še vedno namreč prvi tožnik zahteva enako kot v tožbi - polovico zneska dobička iz kapitala, ustvarjenega ob prodaji poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., za katerega pa je tekom postopka izvedel, da znaša 5.332.500,00 EUR in je zato s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2013 zgolj dopolnil tožbo. Zastaralni rok, v kolikor se šteje, da je začel teči z dnem prodaje družbe A. d.o.o. 29. 6. 2006, je bil z dnem vložitve tožbe 14. 6. 2011 pretrgan.
denarna odškodnina pravni osebi - okrnitev ugleda in dobrega imena - razžalitev dobrega imena in časti - pravno priznana škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti
V glasilu zapisana izjava glede tožeče stranke, ki je neresnična in ki glede na vsebino izraža negativno vrednostno sodbo o tožeči stranki, objektivno posega v ugled in dobro ime pravne osebe. Po določbi 183. člena OZ pa je že sama kršitev ugleda in dobrega imena pravno priznana nepremoženjska škoda pravne osebe. Vendar je potrebno upoštevati, da odškodninska obveznost po 183. členu OZ tudi v primeru, ko so splošne predpostavke odškodninske odgovornosti: protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda izkazane, nastane le ob dodatni predpostavki, če okoliščine primera takšno denarno odškodnino opravičujejo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
Sporočilo stanja s hipoteko zavarovanega posojila v "tujem izvršilnem postopku" je priglasitev terjatve v smislu 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ, saj je dano z namenom sporočila, katera in koliko zavarovane terjatve se naj poplača. Tožnica je s priglasitvijo s hipoteko zavarovane terjatve v "tujem izvršilnem postopku" pokazala tisto aktivnost zoper dolžnika pred sodiščem za ugotovitev (nove višine) terjatve ali njeno izterjavo, ki jo OZ v 365. členu zahteva za pretrganje zastaranja.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da to, da tožnik ni zatrjeval pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ne pomeni formalne, temveč vsebinsko pomanjkljivost tožbe. Zato je odveč pritožbeno opozorilo, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe. Le če je vloga (v tem primeru tožba) nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP).
odločanje o sporu o pristojnosti - negatorna tožba - gospodarski spor
Pravdni stranki v tem gospodarskem sporu sta res gospodarska družba in samoupravna lokalna skupnost, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00001880
ZPrCP člen 107, 107/2, 107/12.
izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - dolžnost odrediti strokovni pregled - odklonitev strokovnega pregleda
Oporekanje rezultatu alkotesta pa je lahko bodisi izrecno ali pa z odklonitvijo podpisa zapisnika. Po izraženem nestrinjanju s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, pa mora torej obvezno slediti faza odreditve strokovnega pregleda oziroma preizkusa z etilometrom s strani poslujočega policista in le, če je bil strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odrejen, pa ga obdolženec odkloni, kot pravilno razloguje v obravnavanem primeru tudi prvo sodišče, je mogoče šteti, da nastopi domneva, po kateri je mogoče rezultat alkotesta pripisati obdolžencu.
Odreditev strokovnega pregleda oziroma preizkusa z merilnikom ob nestrinjanju z rezultatom alkotesta je namreč ključna za vzpostavitev domneve, da velja rezultat indikatorja, če preizkušanec v takem primeru strokovni pregled oziroma preizkus z merilnikom odkloni.
Ta napaka v poslovanju, ko obdolžencu strokovni pregled ni bil odrejen, pa potrjuje pravilnost zaključkov v izpodbijani sodbi v smeri, da obdolženec tako, kot to ves čas tudi v svojem zagovoru trdi, strokovnega pregleda, ki mu ni bil odrejen, tudi ni mogel odkloniti, zato posledično tudi ni mogoča vzpostavitev v določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP zapisane domneve, da se je obdolženec strinjal s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo je pokazal indikator.
sklep o stroških postopka - nagrada za narok - enotna nagrada za narok - umik pritožbe - neplačilo sodne takse
Po drugem odstavku 14. člena ZOdvT lahko odvetnik prejme nagrado na vsaki stopnji. ZOdvT v 19. členu določa, da v primeru, če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Da je tožena stranka upravičena tudi do nagrade za narok v ponovljenem postopku, je utrjeno stališče sodne prakse.