istovetnost strank - identiteta strank - pravica do izjave v postopku
Ne drži, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, brez predloga stranke, da v ZIZ ni podlage, po kateri bi sodišče samoiniciativno raziskovalo istovetnost oseb. Po 80. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.
Izpodbijani sklep je vmesni procesni sklep, tega lahko po 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ izda strokovni sodelavec in sodniški pomočnik.
Na upnikov predlog so določeni idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). S tem je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk, zato tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju predstavlja delitev stvari.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.
poškodba delavca pri delu - izguba prstov - invalidska upokojitev - odškodninska terjatev - škoda zaradi izgube zaslužka - denarna renta - bodoča škoda - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - ugovor zastaranja - zastaranje pravice zahtevati bodočo škodo - pričetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme glede ugovora zastaranja - pavšalen ugovor zastaranja
Škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke škodnega dogodka iz katerega izvira, je (kontinuirana) bodoča škoda. V primerih, ko je po rednem teku stvari predvidljivo, da bo škoda kontinuirano (sukcesivno) nastajala v prihodnosti, se takšna škoda obravnava kot enotna, subjektivni zastaralni rok za njeno povrnitev pa začne teči, ko tožnik izve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja (ne glede na to, ali se zahteva povrnitev v obliki enkratnega zneska ali rente). Pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod.
Tožena stranka ob postavitvi ugovora zastaranja, kljub temu, da je bilo dokazno breme na njej, ni z ničemer pojasnila, kako naj bi tožnik določil višino tožbenega zahtevka že ob zaključku bolniškega staleža oziroma ob prejemu odločbe z dne 29. 11. 2011, s katerimi podatki je ali bi, ob primerni skrbnosti, lahko razpolagal, da bi že takrat določil obseg oziroma višino škode (tega tudi sodišče prve stopnje ne pojasni).
Iz razlogov sodbe mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo. Dokazi so bili izvedeni zaradi razjasnitve dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj jih sodišče ne bi izvedlo, če k temu ne bi mogli prispevati, iz obrazložitve sodbe pa mora nedvomno izhajati, da je ocenilo vse dokaze in kako jih je presodilo, tudi tiste, za katere je ugotovilo, da njihova vsebina k razjasnitvi dejanskega stanja ni prispevala.
Višina denarne kazni, ki jo je obdolženec dolžan plačati oziroma ki jo bo dolžan plačati v primeru preklica pogojne obsodbe in ki jo določa število dnevnih zneskov, ki jih je sodišče na v zakonu predpisan način ugotovilo, je odločilno dejstvo, saj so odločilna vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe in druge odločitve, ki jih je sodišče sprejelo v zvezi z obtožbo in jih mora navesti v obrazložitvi pisno izdelane sodbe. Zato mora biti v sodbi obrazloženo, katera dejstva in okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri dnevnega zneska in kako ga je izračunalo, prav tako pa mora biti pojasnjena odmera števila dnevnih zneskov, ki po njegovi oceni predstavlja pravično in ustrezno kazensko sankcijo, in šele takšna obrazložitev omogoča obdolžencu, ki mu je bila kazenskega sankcija izrečena, da se zoper njo pritoži, pritožbenemu sodišču pa, da njeno ustreznost preizkusi.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka zaradi opustitve skrbnosti dobrega strokovnjaka odškodninsko odgovorna tožniku za nastalo škodo, pri čemer je tudi tožnik s svojim ravnanjem v obravnavanem primeru, ko ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, prispeval k nastanku škode.
Sodišče druge stopnje ocenjuje delež njegovega soprispevka v višini 70%, delež druge toženke pa v višini 30%.
izvršilni naslov - pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - klavzula o izvršljivosti - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Izvršilni naslov, pridobljen v (pravnomočno končanem) postopku poenostavljene prisilne poravnave, lahko predstavlja zgolj pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (ta mora po zakonskem določilu vsebovati klavzulo o izvršljivosti), in pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če bi vseboval prvine takšne kvalitete, da bi lahko bil izvršljiv. Tovrstnega izvršilnega naslova tožnik ni pridobil.
pobot - izjava o pobotu - trenutek pobota - prosta presoja dokazov - formalna dokazna pravila
V okviru uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh dejstev, relevantnih za zaključek sodišča o pobotu medsebojnih terjatev. Ugotovilo je le, da medsebojne terjatve izpolnjujejo zakonske pogoje za pobot iz 311. člena OZ. Vendar mora za nastanek pobota le-tega ena stranka drugi izjaviti. Izjava mora biti tako jasna, da ne dopušča dvoma o tem, katere terjatve stranka pobotuje. Katero dejanje tožene stranke je prvostopenjsko sodišče prepoznalo kot podano pobotno izjavo in kdaj naj bi jo dala, pa iz izpodbijane sodbe ni razvidno. Ker po izjavi o pobotu njegov učinek nastopi takrat, ko so se stekli pogoji zanj, pa je izostala tudi ugotovitev sodišča, kdaj točno so se stekli pogoji za pobot medsebojnih terjatev. Zaradi odsotnosti navedenih pravnorelevantnih dejstev v razlogih izpodbijane sodbe, je bil zato pritožbeni preizkus pravilne uporabe materialnega prava onemogočen.
V našem procesnem pravu ne obstaja vrednostna stopnja dokazov (razen v primeru javnih listin), pač pa prosta presoja le-teh po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP. Zato pritožnik zmotno meni, da bi tožena stranka dobavo blaga lahko dokazala le s potnim nalogom, ki bi dokazoval dostavo blaga ali z dobavnico.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - zakonski pogoji - podaljšanje
Kadar oseba potrebno psihiatrično zdravljenje odklanja, o njem odloči sodišče v posebnih postopkih (30. člen ZDZdr). Med njimi je postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo. Od vseh predvidenih postopkov v najmanjši meri omejuje osebno svobodo zdravljene osebe. Zdravljenje se sicer res izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (prvi odstavek 80. člena ZDZdr).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003624
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
Dejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da za storitve in predmete nikdar ne bo plačala.
zahtevek na izselitev - uporaba stanovanja brez pravne podlage - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - opcijska pogodba - odkupna pravica - pravna narava pogodbe - rok za izselitev - najemna pogodba
V primeru realizacije odkupne pravice je odkupni zavezanec zavezan opraviti prenos lastninske pravice na upravičenca - izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je pogoj za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo in s tem pridobitev lastninske pravice.
V primeru, ko gre za uporabo stanovanja brez pravnega naslova, SZ-1 roka za izselitev ne določa, kot to določa v primeru odpovedi najemne pogodbe.
Sicer pa upoštevaje Direktivo Sveta 92/96 EGS in tudi določbe tedaj veljavnega ZZavar-a, tožniku kot zavarovancu ni bila kršena pravica do odpovedi zavarovalne pogodbe tudi v primeru, če takega pouka ni vsebovala ponudba za sklenitev življenjskega zavarovanja
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, in sicer pri denarnem zahtevku z navedbo določenega denarnega zneska. Odmera sodne takse zato ne more biti vezana na ugotovitev do katere višine je utemeljen tožbeni zahtevek oziroma procesni pobotni ugovor v drugi zadevi.
izbris pravne osebe brez likvidacije - obstoj izbrisnega razloga - poslovni naslov
Namen zakonodajalca je torej, da se izniči nezakonit poseg v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, na kateri je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe. V tem kontekstu je treba presojati domnevno bazo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP in to jasno in nedvoumno zapisano zakonsko določilo uporabiti tako, kot se glasi.
KZ RS člen 22, 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5, 127, 127/1. KZ-1 člen 94, 94/1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
KZ RS namreč nikjer ni določal, da zastaranje izvršitve kazni ne teče, v kolikor je obsojenec na begu. Šele v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki je stopil v veljavo dne 1. 11. 2008, v tretjem odstavku 94. člena je določeno, da izvršitev kazni ne zastara, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni. Tega zakona pa v obravnavanem primeru ne moremo uporabiti, saj ni milejši od zakona, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, to je KZ RS, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1995.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002339
ZPP člen 72, 72/2, 286, 286/4. OZ člen 378.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti - obstoj posesti - prekluzija navajanja novih dejstev - dvom v pristranskost sodišča - pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi
Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.
Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.
Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).